ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290.
inšpekcijski postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z navedbami o skorajšnji možnosti legalizacije spornega objekta, do katere bo prišlo s sprejemom OPN in posledični neracionalnosti rušitve predmetnega objekta, tožnik ne izkazuje, da bi bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe kakorkoli poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - na pogoj vezana brezplačna pravna pomoč - neizpolnitev naloženega pogoja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Ker tožnik v določenem roku ni predložil dokazila, da je pri pristojnem sodišču vložil predlog za izrek enotne kazni, kar je bil pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil, da mu je pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala.
odpis davka - osebni stečaj - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - izbris iz poslovnega registra
Stečaj nad tožnikom je bil zaključen 20. 1. 2009, torej v času, ko je že veljalo spremenjeno besedilo 106. člena ZDavP-2. To pomeni, da za odpis davka na podlagi prvotnega besedila 106. člena, po katerem se davek odpiše z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register, v času njegove veljavnosti še ni bilo pogojev. Obenem to pomeni, da so v času zaključka stečaja nad tožnikom že veljali pogoji za odpis po spremenjenih določbah 106. člena ZDavP-2, po teh določbah pa se davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, lahko odpiše le na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti. Izbris iz poslovnega registra pri AJPES pri tem ni pravno pomemben.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - nepremičnina - razpolaganje s premoženjem
Kršenje solastninske pravice, med drugim solastnikovega upravičenja, da nepremičnino uporablja sorazmerno svojemu idealnemu deležu, je okoliščina, ki se obravnava v civilnem sodnem postopku in ne vpliva na imetništvo deleža v solastnini.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - podaljšanje roka za izpolnitev inšpekcijskega ukrepa - zavrženje tožbe
Sklep o zavrženju tožnikove zahteve za podaljšanje roka za izpolnitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, ki je bil določen že v izvršilnem naslovu, je sicer upravni akt procesne narave, vendar ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil inšpekcijski postopek obnovljen, ustavljen ali končan.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - umik iz prometa - neskladni osebni računalniki - tehnični proizvod - sestava računalnikov iz komponent
S tem ko ZTZPUS določa, da se postopki iz 1. odstavka 7. člena izvedejo za proizvode, to pa so po 4. členu vsi, ki nastanejo kot rezultat predelovanih dejavnosti, ta zahteva zadeva vse na ta način nastale proizvode ne glede na to, ali nastanejo s sestavljanjem komponent in ne glede na to, ali imajo te komponente že oznako skladnosti CE.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Vsi tožbeni ugovori se nanašajo na pravilnost pravnomočne odločbe, ki se izvršuje, in ne na samo dovolitev izvršbe, na primer, da je sklep izdal za upravno izvršbo nepristojen organ, da odločba, ki je predmet izvršbe še ni postala izvršljiva, da je izvršba dovoljena zoper osebo, ki ni zavezanec po izvršilnemu naslovu, da je bila obveznost izpolnjena po izdaji izvršilnega naslova, vendar pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, da način oziroma sredstvo izvršbe ni določeno skladno z načeli 285. člena ZUP, da s sklepom določeno izvršilno sredstvo ni primerno, da se s sklepom nalaga obveznost, ki je izvršilni naslov ne vsebuje in podobno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - presojanje verjetnega izgleda za uspeh - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Tožena stranka ne more prevzeti presoje pritožbenega sodišča, kar pomeni, da ne more zgolj na podlagi sodne odločitve pravdnega sodišča prve stopnje in pritožbenih razlogov presojati vsebinske utemeljenosti vloženega pravnega sredstva. Pri tem pa je treba upoštevati tudi okoliščino, da je v isti zadevi vložena tudi pritožba s strani nasprotne stranke, to je Državnega pravobranilstva Republike Slovenije. Že to dejstvo, da je vložena pritožba tudi nasprotne stranke v tej pravdni zadevi, predstavlja takšno okoliščino zaradi katere je tožnik upravičen za dodelitev BPP za vložitev pritožbe proti isti sodbi.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-3. ZPVAS člen 11, 11/1.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - pojem celotna kmetija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS
Razumevanje pojma "celotna kmetija" je, glede na dejstvo, da je darovalec v trenutku vložitve vloge ostal lastnik 1/16 parcele, sporno. Tožnik meni, da so sporne nepremičnine dejansko last Agrarne skupnosti ter jih zato ni šteti za del kmetije, ki jo je prevzel. Določba 1. odstavka 11. člena ZPVAS, na katero se sklicuje tožnik, je omejena na izkoriščanje nepremičnin - njihovo uporabo, ne pa razpolaganje. Ta podlaga darovalca ni omejevala pri razpolaganju, kar nenazadnje izkazuje tudi darilna pogodba. Določbe ZPVAS torej niso podlaga, da se spornih nepremičnin ne šteje za del celotne kmetije.
ZUP člen 43, 43/1, 43/4. ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Tožeča stranka svoj pravni interes za udeležbo v navedenem postopku utemeljuje z začasnim dovoljenjem za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del ter z dejstvom, da je pri toženi stranki vložila vlogo za spremembo tega začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije.
Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vstop v zgoraj navedeni postopek kot stranska udeleženka. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP bi tožeča stranka svoj pravni interes izkazovala le v primeru, če bi imela trajno dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih, kar pomeni, da bi izpolnjevala za to tudi vse zakonske pogoje. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati niti na svojo vlogo za spremembo začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije. Iz jezikovne razlage določbe 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP namreč izhaja, da se nanaša na primere, ko je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic drugi kolektivni organizaciji, ne pa na primere, ko bi več pravnih oseb zahtevalo pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP je pravilno odločil, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Nosilni argument za to odločitev je, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev glede na svoj finančni položaj, saj je njegov mesečni dohodek presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker je organ za BPP na podlagi razpoložljivih podatkov že ob vložitvi prošnje lahko ugotovil, da tožnik glede na višino svojih dohodkov ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo povsem nelogično, da bi njegovi prošnji ugodil in bi mu odobril brezplačno pravno pomoč, ki bi jo tožnik nato moral vrniti. S sprejeto odločitvijo organ tako ni obšel namena določbe 36. člena ZBPP.
Prvostopenjski organ je razumevanje zahteve za denacionalizacijo oprl na stavek v zahtevi, da bo vlagatelj vso potrebno dokumentacijo za postopek predložil naknadno, dokumentacijo v spisu, ki se nanaša samo na 1/2 premoženja, ki je bila last denacionalizacijskega upravičenca in mu je bila zaplenjena, vedenje, da ni živih pravnih naslednikov in vedenje, kaj se je dogajalo s premoženjem po drugi svetovni vojni. Na tej podlagi organ zaključuje, da ni verjetno, da vlagatelj ni želel vrnitve celotnega podržavljenega premoženja. Tako utemeljevanje organa, ki ne temelji na vsebini zahteve za denacionalizacijo, temveč na listinah, ki dejstev v zahtevi ne dokazujejo, in dejstvih, ki zahteve ne utemeljujejo, je napačno.
Mnenje Komisije za cepljenje ima naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora torej zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa bi bilo treba starše seznaniti.
Organ bi moral po tem, ko je prejel mnenje Komisije, le-tega poslati nazaj Komisiji v dopolnitev, saj nima obrazložitve, kot jo zahtevata tako 3. in 5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP, kot tudi 2. alineja prvega odstavka 22. č. člena ZNB.
ZIS člen 107, 107/9. ZUP člen 144. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-5.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek - svoboda izražanja
Organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče pa meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa ZIN, in sicer, da izbere ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa (drugi odstavek 7. člena ZIN). Izbiro naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike tožnik ne oporeka, in tudi ne ugovarja, da bi bil namen dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005 člen 13, 13/23. Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2006 člen 13, 13/27.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - ukrep OMD in SKOP - predčasno prenehanje izvajanja ukrepov - zmanjšanje površine prijavljenih zemljišč - opravičljivi razlogi
V obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je zaradi v letih 2005 in 2006 zmanjšanje površine prijavljenih zemljišč za ukrepe SKOP šteti, da je tožeča stranka prenehala izvajati petletno obveznost izvajanja teh ukrepov, ter je zato posledično dolžna sredstva, prejeta za leto 2004, vrniti. Pred odgovorom na to vprašanje se je potrebno opredeliti, ali so razlogi, zaradi katerih je tožeča stranka zmanjšala površino po letu 2004, opravičljivi.
Naknadno izvedena meritev travnikov, ki je pokazala na drugačen obseg površin, ki spadajo pod ukrep S50 in S35, ni opravičljiv razlog. Tudi prehod na GERK-e ni opravičljiv razlog.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - zakupnik - pogodbena predkupna pravica
v konkurenci zakonite predkupne pravice s pogodbeno določeno predkupno pravico kot močnejšo potrebno upoštevati zakonito. S pogodbeno predkupno pravico se ne more izogniti kogentnemu predpisu, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev – zakoniti predkupni pravici, ki ima absolutne učinke, ki izhajajo iz zakona. Nenazadnje pa tudi smrt predkupnega zavezanca pomeni prenehanje predkupne pravice.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - ničnost upravnega akta - odprava upravnega akta - čezmejni učinek ukrepa na tujo pravno osebo
Abstraktni zakonski dejanski stan iz 9. odstavka 107. člena ZIS je lahko zapolnjen že s podatki uradnih evidenc – registra ponudnikov storitev informacijske družbe, registra koncesionarjev za igralnice, igralne salone in prireditelje klasičnih iger na srečo, evidence izdanih odločb o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki so upravnemu organu znani. Tudi v okviru izbire ukrepa, kolikor je organu znano, da gre za najblažji ukrep, za sodišče ni sporno, da se postopek ne bi mogel izvesti kot skrajšan postopek. Sodišče stoji na stališču, da je organ lahko izvedel skrajšan postopek brez udeležbe stranke, če so organu znana dejstva in uradni podatki dali zadostno podlago za odločitev glede na uporabljeno materialno določbo, stranka pa je imela možnost vložiti pravno sredstvo – pritožbo, v kateri je lahko ugovarjala posegu v svoj položaj, ki bi ga organ pri naložitvi ukrepa, kot specifičnega moral upoštevati, ter je drugostopni organ presodil njen ugovor po vsebini ter razloge, s katerimi je ugovor zavrnil kot nerelevanten, navedel.
Tožeča stranka ugovarja, da se tudi drugostopenjski organ ni opredelil, da je tožeča stranka ponudnik tranzita za tujo gospodarsko družbo ter da bodo posledice zapovedanega ukrepa prizadele pravice končnih uporabnikov te gospodarske družbe s sedežem v R Hrvaški, ki omejitev glede prirejanja iger na srečo prek svetovnega spleta nima; ta gospodarska družba uporablja tudi strežnike tožeče stranke. Ker drugostopenjski organ na citirani ugovor tožeče stranke ni odgovoril, gre lahko za situacijo, zaradi katere bi izrečen ukrep lahko prekomerno posegel v položaj tožeče stranke oziroma imel prek nje čezmejni učinek na tujo pravno osebo. Glede na povedano sodišče meni, da je v zadevah po 107. členu ZIS lahko bistveno tudi poznavanje tehničnih in poslovnih povezav zavezanih strank.
Morebitna neučinkovitost naloženega ukrepa ni ugovor, ki bi tožečo stranko razbremenil izpolnitve obveznosti. Upravni organ je tisti, ki mu zakon nalaga, da v primeru, ko se stečejo zakonski pogoji, odredi določen ukrep, pri tem pa je vezan na dejanske in pravne možnosti njegove izvršitve. Na tožeči stranki je, da izvrši naložen ukrep ne glede na uporabnike, ki jih bo izvršitev ukrepa zadela, pri čemer ni na njej, da se sprašuje, kako ga je možno zaobiti.
ZIS člen 107, 107/9. ZIN člen 7, 7/2. ZUP člen 144.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek
Po določbi devetega odstavka 107. člena ZIS je ponudnik storitev informacijske družbe pravni naslovljenec, kateremu nadzorni organ naloži omejitev dostopa do spletnih strani, kjer se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, zato je brezpredmeten tožbeni ugovor, da bi bilo treba ukrep usmeriti zoper gospodarsko družbo, ki prireja igre na srečo brez koncesije vlade.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa drugi odstavek 7. člena ZIN. Izbire naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike, tožnik ne oporeka in tudi ne ugovarja, da bi bil namen lahko dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato sodišče meni, da izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - omejitev svobodne gospodarske pobude - razmerje z mednarodnim elementom
Ker se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, se tožeča stranka naložitvi obveznosti omejitve dostopa do spletne strani, na kateri se prirejajo igre na srečo brez koncesije vlade, ne more upirati s sklicevanjem, da so s tem omejene pravice uporabnikov njenih storitev.
Sodišče ne more pritrditi stališču tožeče stranke, da ZIS v konkretnem primeru ni uporabljiv, ker (v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov) iger na srečo, ki se izvajajo izven ozemlja Republike Slovenije, ne more urejati. Navezne okoliščine namreč tudi v primeru, ko ima ponudnik iger na srečo sedež v drugi državi, igralec pa prebivališče v Sloveniji, odkazujejo na uporabo slovenskega prava in pristojnost slovenskega sodišča. Teritorialna veljavnost ZIS zato ne more biti vprašljiva.
V zvezi z zatrjevano neskladnostjo ZIS s pravom Evropske unije (svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev) sodišče navaja, da je SEU v svoji praksi zavzelo stališče, da lahko države predpišejo omejitve za dejavnost organiziranja iger na srečo, ki sicer po vsebini pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev iz 49. člena Pogodbe ES, če so za to izpolnjeni upravičeni (nediskriminatornost, sorazmernost) razlogi.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 19, 19/3. ZDen člen 54, 54/1, 54/1-1. Uredba o upravnem poslovanju člen 3, 3/1, 3/1-7.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti
Upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Z izpodbijanim sklepom je bil zavržen ugovor krajevne pristojnosti, ki pa je upoštevaje določbe ZUS-1, procesna odločitev, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in zato ne sodi med upravne akte iz 2. člena ZUS-1 oz. sklepe iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.