Iz navedb prosilke (stranke z interesom) v odgovoru na tožbo izhaja, da je vpis v zemljiško knjigo, v zvezi s katerim je prosila za BPP, že sama uredila dne 13. 6. 2011. To pomeni, da prosilka ne izkazuje več pravnega interesa za dodelitev BPP in so njene navedbe povsem skladne s tožbenimi navedbami tožeče stranke, da iz zemljiške knjige izhaja, da je lastninsko pravico do deleža 37/100 na podlagi pisne kupne pogodbe že realizirala.
ZSZ (1984) člen 58, 62. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 2, 6, 7, 12, 14, 17.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - pogoji za odmero nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - karting steza z zelenico - športno rekreacijska površina - opravljanje pridobitne dejavnosti
Tožeča stranka je najela parcelo za obdobje celotnega leta, za katerega se obračunava nadomestilo, zato je treba smatrati, da ima kot najemnik pravno in dejansko možnost uporabljati parcelo vse leto.
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da tožeča stranka uporablja površine, ki tvorijo funkcionalno celoto, v poslovne namene, zato ni mogoče slediti ugovoru, da gre za uporabo objekta javne gospodarske infrastrukture. Karting steza (cesta) in zelenica ob njej, na kateri so postavljeni objekti namenjeni obratovanju steze: reflektorji, opazovalni stolp in tik ob stezi zaradi zaščite, postavljene gume, predstavljajo neločljivo celoto, ki jo je po 60. členu ZSZ/84 šteti za poslovno površino namenjeno za opravljanje pridobitne dejavnosti tožeče stranke, zato je neutemeljen njen ugovor, da bi bilo pri obračunu nadomestila potrebno upoštevati le površino ceste.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Odločba tožene stranke glede dela, ki se nanaša na izpolnitev objektivnega pogoja, ni obrazložena oziroma nima razlogov, ki jih določa 214. člen ZUP in se v tem delu, ki je bistven za odločitev, ne da preizkusiti. Zgolj navedba, da je zadeva pomembna za osebni in socialnoekonomski položaj prosilca, ker je brezposeln in prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, ne zadostuje za odločitev o dodelitvi BPP. Tožena stranka tudi ni razlogovala, katera dejanja naj bi pooblaščenec opravil in v čem je vsaj verjetni izgled za uspeh, glede na prosilčevo dosedanjo neaktivnost v izvršilnem postopku, v katerem bi lahko morebiti prerekal ugotovljeno dejansko stanje.
Ker je bilo na podlagi podatkov, s katerimi je tožena stranka razpolagala v času odločanja, pravilno ugotovljeno, da tožnica glede na višino dohodkov ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP in bi morala v primeru dodelitve nujne BPP to pravno pomoč vrniti, je tožena stranka njeno prošnjo utemeljeno zavrnila.
Iz razlogov izpodbijane odločbe ne izhaja, da predhodna zadeva ni bila „realizirana“ glede na to, da je tožnica oziroma njena pooblaščenka Organu za BPP vrnila odločbo in napotnico ter navedla, da bo stroške tožbe pokrila sama in zato odstopa od odločbe o dodelitvi BPP. Dodatnih razlogov, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru na tožbo, pa sodišče ne more upoštevati, ker so za presojo o zakonitosti odločbe pravno relevantni samo tisti razlogi, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.
obrazložitev odločbe - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Presoja razumnosti zahteve oziroma pričakovanja v zadevi, v zvezi s katero se vlaga prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora temeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, iz obrazložitve pa mora biti to razvidno. Pomanjkljiva obrazložitev namreč tudi državnemu pravobranilstvu onemogoča izvajanje pooblastil, ki jih ima kot zastopnik javnega interesa.
Uredba št. 817/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 66, 66/2.
Ukrepa IPL in IVR sta sicer res zamenljiva, vendar samo na istih enotah rabe oziroma na istih zemljiščih, saj 2. odstavek 66. člena Uredbe 817/2004/ES določa, da se enote rabe ali poljine v obdobju, ki ga zaveza zajema, ne smejo zamenjati, razen v primerih, ki so posebej predvideni v programskem dokumentu. Takih primerov pa programski dokument ne določa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - presojanje verjetnega izgleda za uspeh - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Tožena stranka ne more prevzeti presoje pritožbenega sodišča, kar pomeni, da ne more zgolj na podlagi sodne odločitve pravdnega sodišča prve stopnje in pritožbenih razlogov presojati vsebinske utemeljenosti vloženega pravnega sredstva. Pri tem pa je treba upoštevati tudi okoliščino, da je v isti zadevi vložena tudi pritožba s strani nasprotne stranke, to je Državnega pravobranilstva Republike Slovenije. Že to dejstvo, da je vložena pritožba tudi nasprotne stranke v tej pravdni zadevi, predstavlja takšno okoliščino zaradi katere je tožnik upravičen za dodelitev BPP za vložitev pritožbe proti isti sodbi.
ZIS člen 107, 107/9. ZIN člen 7, 7/2. ZUP člen 144.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek
Po določbi devetega odstavka 107. člena ZIS je ponudnik storitev informacijske družbe pravni naslovljenec, kateremu nadzorni organ naloži omejitev dostopa do spletnih strani, kjer se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, zato je brezpredmeten tožbeni ugovor, da bi bilo treba ukrep usmeriti zoper gospodarsko družbo, ki prireja igre na srečo brez koncesije vlade.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa drugi odstavek 7. člena ZIN. Izbire naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike, tožnik ne oporeka in tudi ne ugovarja, da bi bil namen lahko dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato sodišče meni, da izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo sorazmernosti
Iz odločbe in upravnega spisa je razvidno, da je bilo dovoljenje za začasno prebivanje tožniku nazadnje podaljšano do 7. 4. 2010, kršitev pa je bila ugotovljena 1. 6. 2011. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, kje se je tožnik nahajal ves čas od 7. 4. 2010 do 1. 6. 2011. Če bi se izkazalo, da je ves ta čas živel v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem bi to pomenilo, da je teža kršitve, četudi enkratna, toliko večja in bi v tem primeru lahko bil podan zgoraj navedeni zadržek, da se dovoljenja ne izda. Če pa je v tem času tožnik prebival izven Slovenije in je le krajši čas prebival v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem glede na načelo sorazmernosti teža prekrška ni taka, da bi lahko zaradi tega bil podan razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Vendar pa je iz zapisnika o zaslišanju tožnika na Veleposlaništvu Republike Slovenije razvidno, da se ta okoliščina prekrška ni posebej ugotavljala. Tožnik je tedaj povedal, da je plačal 450,00 EUR in da je montiral centralno kurjavo ter da je 29. 3. 2011 odprl svoje podjetje in da ima veljavno delovno dovoljenje. Menil je, da na podlagi tega dovoljenja lahko opravlja montažo centralne kurjave.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - povrnitev stroškov za izvršitev ukrepa - svoboda opravljanja storitev - svoboda izražanja
V zakonski določbi devetega odstavka 107. člena ZIS za odločitev o stroških za izvršitev z odločbo naložene obveznosti organ ni imel podlage. Ta določba ZIS kot specialni predpis v razmerju do določb ZUP o izvršbi namreč ne predpisuje odmene zaradi izvršitve ukrepa.
Omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, ki se naloži ponudniku storitve informacijske družbe na podlagi določbe devetega odstavka 107. člena ZIS, ni omejitev (države), ki se nanaša na ureditev iger na srečo oziroma ureditev sistema prirejanja iger na srečo, in ki bi bila podvržena preizkusu izpolnjevanja pogojev v skladu s sodno prakso Sodišča EU, na katero se tožnik sklicuje. Na pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU, ki jo zagotavlja PDEU v prvem odstavku 56. člena (oziroma PES v 49. členu) oziroma s sodno prakso Sodišča EU v nasprotju določene (zakonske) omejitve pri urejanju iger na srečo, se tako lahko sklicuje prireditelj spletne igre na srečo, ki ima sedež v drugi državi članici EU (v postopku, v katerem je sam stranka ter se odloča o njegovi pravici do prirejanja iger na srečo), in ne ponudnik storitev informacijske družbe v postopku na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS.
Določba devetega odstavka 107. člena ZIS se nanaša na način uresničevanja pravice do svobode izražanja (39. člen URS) v primerih, ko se uresničuje po elektronskih sredstvih komuniciranja, na katerih se nedovoljeno prirejajo gre na srečo. Iz razlogov varovanja javnega reda, preprečevanja kaznivih dejanj, zaščite potrošnikov pred škodljivimi posledicami igranja iger na srečo, je v teh primerih poseg v to pravico ustavnopravno opravičljiv.
določitev funkcionalnega zemljišča - nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Po presoji sodišča, glede na obliko in vsebino, vloga ni popolnoma razumljiva, zato bi drugostopni organ moral z njo ravnati v skladu z določbo 67. člena ZUP in tožnike pozvati na njeno dopolnitev ter razčistiti, ali vlagajo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in v katerem delu izreka jo izpodbijajo oziroma ali predlagajo izdajo dopolnilne odločbe.
Prvostopenjski organ je razumevanje zahteve za denacionalizacijo oprl na stavek v zahtevi, da bo vlagatelj vso potrebno dokumentacijo za postopek predložil naknadno, dokumentacijo v spisu, ki se nanaša samo na 1/2 premoženja, ki je bila last denacionalizacijskega upravičenca in mu je bila zaplenjena, vedenje, da ni živih pravnih naslednikov in vedenje, kaj se je dogajalo s premoženjem po drugi svetovni vojni. Na tej podlagi organ zaključuje, da ni verjetno, da vlagatelj ni želel vrnitve celotnega podržavljenega premoženja. Tako utemeljevanje organa, ki ne temelji na vsebini zahteve za denacionalizacijo, temveč na listinah, ki dejstev v zahtevi ne dokazujejo, in dejstvih, ki zahteve ne utemeljujejo, je napačno.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 57, 59. Statut Univerze v Ljubljani člen 53, 53/2, 215, 216, 217. URS člen 58.
šolstvo - izvolitev v naziv - prva izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - obrazložitev odločbe - meje sodne presoje
Tožnica ne izpodbija volilnega izida oziroma ne oporeka rezultatom tajnega glasovanja o izvolitvi v naziv izredne profesorice, na podlagi katerih temelji izpodbijan dokončni sklep, ki vsebuje tudi vsa pravno relevantna dejstva v zvezi z volitvami. Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega dokončnega sklepa pravilen, kot tudi, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožena stranka, kot tudi prvostopni organ pred njo pa sta za svojo odločitev navedla zadostne razloge, ki so skladni z podatki v listinah predloženega upravnega spisa.
spletne igre za srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - posebne igre na srečo
V izpodbijani odločbi je naveden postopek načina namestitve programske opreme na uporabnikov računalnik, postopek potrditve licenčne pogodbe ter igralnega računa, način prijave v igro, način plačila in izplačila ter izvedba igre. Iz opisov spletnih strani pa izhaja, da gre za spletno poker sobo, ki uporabnikom nudi storitev igre na srečo poker v več različicah in poteka na način, da igralci igrajo le drug proti drugemu. Glede na uporabljen medij za igranje igre na srečo je navedeno dovolj dejstev za zaključek, da igralci igrajo igre drug proti drugemu. Navedeno dejansko stanje zapolnjuje pogoj iz 1. točke 2. odstavka 53. člena ZIS.
Tožnik bi moral glede na dokazno breme substancirano navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo, da izid iger, ki jih igrajo igralci na njegovih spletnih straneh, ni odvisen le od naključja in dejstva, iz katerih bi izhajalo, da različice iger, ki jih igralci igrajo drug proti drugem, ne ustrezajo igri poker.
ZPVI člen 2, 3, 10, 11. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 5, 6, 26, 26/2, 45, 49. URS člen 3a. ZViS člen 14, 16, 32.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - priznavanje visokošolskih kvalifikacij - transnacionalno izobraževanje - deljena pristojnost EU in DČ - prosto gibanje delavcev
V primerih transnacionalnega izobraževanja, kjer tuji visokošolski izobraževalni program v celoti izvaja izobraževalna ustanova na ozemlju Republike Slovenije, se priznavanje izobraževanja za namen zaposlitve presoja po določbah predpisov države, ki je listino izdala, poleg tega pa še po določbah, ki urejajo javnoveljavnost visokošolskega zavoda izvajalca izobraževanja in izobraževalnega programa v slovenski zakonodaji. V postopku odločanja o zahtevku za priznanje izobraževanja pa je treba ZPVI uporabiti tudi v povezavi z ZViS. Statusna vprašanja visokošolskih zavodov in pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti v RS namreč določa ZViS.
ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 24i, 24i/1, 24i/1-4.
javni razpis - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - podpora za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka - član kmetijskega gospodarstva - podatek iz uradne evidence - načelo zaslišanja stranke
Sporni pogoj iz 4. točke prvega odstavka 24. i člena Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu se izkazuje s podatki iz evidenc o članih kmetijskega gospodarstva in podatki ZPIZ. Navedene podatke sta organa upoštevala, tožeča stranka pa je imela možnost, da izpodbija sporne ugotovitve v pritožbi in tožbi. Imela je torej možnost, da se o spornih dejstvih izjavi. Zaslišanje stranke o spornih dejstvih pa k drugačni odločitvi v zadevi ne bi pripomoglo, saj se ta dejstva dokazujejo le s podatki iz evidenc.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 18, 18/2, 25, 25/1, 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - proizvodno vezana plačila - posebna premija za bike in vole - centralni register goved - premik goved - rok za sporočanje in vpis podatkov v register
Tožnik ugovarja ugotovljeni prepoznosti pri sporočanju podatkov o premiku goveda. Zatrjuje, da je sporočil podatke pooblaščeni organizaciji v roku štirih dni po dogodku, s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnil. Sodišče ugovoru ne more slediti, namreč dejanske podlage za odločitev so v obravnavani zadevi podatki v CRG. Dokazovanje pravočasnosti s strani imetnika govedi ne more biti predmet dokazovanja v obravnavanem postopku, kar izhaja iz določb o obveznosti pooblaščene organizacije. Tožnik bi moral glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved primarno izposlovati popravo podatkov v CRG, kolikor je menil, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo izpodbijane odločbe z ustreznim pravnim sredstvom.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - omejitev svobodne gospodarske pobude - razmerje z mednarodnim elementom
Ker se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, se tožeča stranka naložitvi obveznosti omejitve dostopa do spletne strani, na kateri se prirejajo igre na srečo brez koncesije vlade, ne more upirati s sklicevanjem, da so s tem omejene pravice uporabnikov njenih storitev.
Sodišče ne more pritrditi stališču tožeče stranke, da ZIS v konkretnem primeru ni uporabljiv, ker (v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov) iger na srečo, ki se izvajajo izven ozemlja Republike Slovenije, ne more urejati. Navezne okoliščine namreč tudi v primeru, ko ima ponudnik iger na srečo sedež v drugi državi, igralec pa prebivališče v Sloveniji, odkazujejo na uporabo slovenskega prava in pristojnost slovenskega sodišča. Teritorialna veljavnost ZIS zato ne more biti vprašljiva.
V zvezi z zatrjevano neskladnostjo ZIS s pravom Evropske unije (svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev) sodišče navaja, da je SEU v svoji praksi zavzelo stališče, da lahko države predpišejo omejitve za dejavnost organiziranja iger na srečo, ki sicer po vsebini pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev iz 49. člena Pogodbe ES, če so za to izpolnjeni upravičeni (nediskriminatornost, sorazmernost) razlogi.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - ničnost upravnega akta - odprava upravnega akta - čezmejni učinek ukrepa na tujo pravno osebo
Abstraktni zakonski dejanski stan iz 9. odstavka 107. člena ZIS je lahko zapolnjen že s podatki uradnih evidenc – registra ponudnikov storitev informacijske družbe, registra koncesionarjev za igralnice, igralne salone in prireditelje klasičnih iger na srečo, evidence izdanih odločb o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki so upravnemu organu znani. Tudi v okviru izbire ukrepa, kolikor je organu znano, da gre za najblažji ukrep, za sodišče ni sporno, da se postopek ne bi mogel izvesti kot skrajšan postopek. Sodišče stoji na stališču, da je organ lahko izvedel skrajšan postopek brez udeležbe stranke, če so organu znana dejstva in uradni podatki dali zadostno podlago za odločitev glede na uporabljeno materialno določbo, stranka pa je imela možnost vložiti pravno sredstvo – pritožbo, v kateri je lahko ugovarjala posegu v svoj položaj, ki bi ga organ pri naložitvi ukrepa, kot specifičnega moral upoštevati, ter je drugostopni organ presodil njen ugovor po vsebini ter razloge, s katerimi je ugovor zavrnil kot nerelevanten, navedel.
Tožeča stranka ugovarja, da se tudi drugostopenjski organ ni opredelil, da je tožeča stranka ponudnik tranzita za tujo gospodarsko družbo ter da bodo posledice zapovedanega ukrepa prizadele pravice končnih uporabnikov te gospodarske družbe s sedežem v R Hrvaški, ki omejitev glede prirejanja iger na srečo prek svetovnega spleta nima; ta gospodarska družba uporablja tudi strežnike tožeče stranke. Ker drugostopenjski organ na citirani ugovor tožeče stranke ni odgovoril, gre lahko za situacijo, zaradi katere bi izrečen ukrep lahko prekomerno posegel v položaj tožeče stranke oziroma imel prek nje čezmejni učinek na tujo pravno osebo. Glede na povedano sodišče meni, da je v zadevah po 107. členu ZIS lahko bistveno tudi poznavanje tehničnih in poslovnih povezav zavezanih strank.
Morebitna neučinkovitost naloženega ukrepa ni ugovor, ki bi tožečo stranko razbremenil izpolnitve obveznosti. Upravni organ je tisti, ki mu zakon nalaga, da v primeru, ko se stečejo zakonski pogoji, odredi določen ukrep, pri tem pa je vezan na dejanske in pravne možnosti njegove izvršitve. Na tožeči stranki je, da izvrši naložen ukrep ne glede na uporabnike, ki jih bo izvršitev ukrepa zadela, pri čemer ni na njej, da se sprašuje, kako ga je možno zaobiti.