spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - sorazmernost ukrepa - svoboda opravljanja storitev
Prvostopenjski organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je ugotovitveni postopek lahko izvedel brez udeležbe stranke, ker so (že) organu znana dejstva in uradni podatki dajali zadostno podlago za odločitev, v takem primeru pa je po zakonu dopustno voditi skrajšani ugotovitveni postopek. Da gre za taka dejstva, ki popolno sestavljajo dejanski stan, relevanten za uporabo določbe devetega odstavka 107. člena ZIS, se sodišče z organom strinja. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi se organ zgolj na navedena dejstva pri odločanju ne oprl. Ugotovitvam prvostopenjskega organa tudi ne nasprotuje z navedbo dejstev, ki naj bi bila s strani organa nepravilno ali nepopolno ugotovljena oziroma navedbo še drugih dokazov, s katerimi bi ta dejstva morala biti ugotovljena. Zato tožbene navedbe o nemožnosti izjave o posameznih ugotovljenih dejstvih pred prvostopenjskim organom ne predstavljajo podlage za ugotovitev, da bi moral biti voden posebni ugotovitveni postopek.
Sodišče tožeči stranki ne pritrjuje, da se z izpodbijano odločbo v nasprotju s pravnim redom EU (posredno) posega v svobodo opravljanja storitev gospodarske družbe B. Ltd. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je navedeni družbi bila izdana odločba o prepovedi prirejanja iger na srečo, kar pomeni, da je mogla varovati svojo pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU, ki jo zagotavlja PDEU v prvem odstavku 56. člena (oziroma PES v 49. členu), v postopku, ki je bil voden zoper njo kot stranko. Z izpodbijano odločbo, ki v vsebinskem smislu predstavlja le izvršitev izvršljive odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki je ta gospodarska družba kot pravna naslovljenka ni spoštovala, po drugem subjektu, ni odločeno o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, zato pravica svobodnega opravljanja storitev v EU te družbe v postopku, vodenem na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS, ne more biti varovana.
Mnenje Komisije za cepljenje ima naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora torej zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa bi bilo treba starše seznaniti.
Organ bi moral po tem, ko je prejel mnenje Komisije, le-tega poslati nazaj Komisiji v dopolnitev, saj nima obrazložitve, kot jo zahtevata tako 3. in 5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP, kot tudi 2. alineja prvega odstavka 22. č. člena ZNB.
ZIS člen 107, 107/9. ZUP člen 144. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-5.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek - svoboda izražanja
Organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče pa meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa ZIN, in sicer, da izbere ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa (drugi odstavek 7. člena ZIN). Izbiro naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike tožnik ne oporeka, in tudi ne ugovarja, da bi bil namen dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
ZUS-1 člen 18. ZBPP člen 13, 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa - nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe
Presoja razumnosti zadeve oziroma prosilčeva pričakovanja v zadevi mora temeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, kar je v obravnavanem primeru (glede na opravilno številko) le vrsta zadeve. Razlogi za odločitev morajo biti razvidni iz obrazložitve, izpodbijana odločba pa temu ustrezno ni obrazložena.
spletne igre za srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - posebne igre na srečo
V izpodbijani odločbi je naveden postopek načina namestitve programske opreme na uporabnikov računalnik, postopek potrditve licenčne pogodbe ter igralnega računa, način prijave v igro, način plačila in izplačila ter izvedba igre. Iz opisov spletnih strani pa izhaja, da gre za spletno poker sobo, ki uporabnikom nudi storitev igre na srečo poker v več različicah in poteka na način, da igralci igrajo le drug proti drugemu. Glede na uporabljen medij za igranje igre na srečo je navedeno dovolj dejstev za zaključek, da igralci igrajo igre drug proti drugemu. Navedeno dejansko stanje zapolnjuje pogoj iz 1. točke 2. odstavka 53. člena ZIS.
Tožnik bi moral glede na dokazno breme substancirano navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo, da izid iger, ki jih igrajo igralci na njegovih spletnih straneh, ni odvisen le od naključja in dejstva, iz katerih bi izhajalo, da različice iger, ki jih igralci igrajo drug proti drugem, ne ustrezajo igri poker.
ZPVI člen 2, 3, 10, 11. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 5, 6, 26, 26/2, 45, 49. URS člen 3a. ZViS člen 14, 16, 32.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - priznavanje visokošolskih kvalifikacij - transnacionalno izobraževanje - deljena pristojnost EU in DČ - prosto gibanje delavcev
V primerih transnacionalnega izobraževanja, kjer tuji visokošolski izobraževalni program v celoti izvaja izobraževalna ustanova na ozemlju Republike Slovenije, se priznavanje izobraževanja za namen zaposlitve presoja po določbah predpisov države, ki je listino izdala, poleg tega pa še po določbah, ki urejajo javnoveljavnost visokošolskega zavoda izvajalca izobraževanja in izobraževalnega programa v slovenski zakonodaji. V postopku odločanja o zahtevku za priznanje izobraževanja pa je treba ZPVI uporabiti tudi v povezavi z ZViS. Statusna vprašanja visokošolskih zavodov in pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti v RS namreč določa ZViS.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 18, 18/2, 25, 25/1, 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - proizvodno vezana plačila - posebna premija za bike in vole - centralni register goved - premik goved - rok za sporočanje in vpis podatkov v register
Tožnik ugovarja ugotovljeni prepoznosti pri sporočanju podatkov o premiku goveda. Zatrjuje, da je sporočil podatke pooblaščeni organizaciji v roku štirih dni po dogodku, s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnil. Sodišče ugovoru ne more slediti, namreč dejanske podlage za odločitev so v obravnavani zadevi podatki v CRG. Dokazovanje pravočasnosti s strani imetnika govedi ne more biti predmet dokazovanja v obravnavanem postopku, kar izhaja iz določb o obveznosti pooblaščene organizacije. Tožnik bi moral glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved primarno izposlovati popravo podatkov v CRG, kolikor je menil, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo izpodbijane odločbe z ustreznim pravnim sredstvom.
Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005 člen 13, 13/23. Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2006 člen 13, 13/27.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - ukrep OMD in SKOP - predčasno prenehanje izvajanja ukrepov - zmanjšanje površine prijavljenih zemljišč - opravičljivi razlogi
V obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je zaradi v letih 2005 in 2006 zmanjšanje površine prijavljenih zemljišč za ukrepe SKOP šteti, da je tožeča stranka prenehala izvajati petletno obveznost izvajanja teh ukrepov, ter je zato posledično dolžna sredstva, prejeta za leto 2004, vrniti. Pred odgovorom na to vprašanje se je potrebno opredeliti, ali so razlogi, zaradi katerih je tožeča stranka zmanjšala površino po letu 2004, opravičljivi.
Naknadno izvedena meritev travnikov, ki je pokazala na drugačen obseg površin, ki spadajo pod ukrep S50 in S35, ni opravičljiv razlog. Tudi prehod na GERK-e ni opravičljiv razlog.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja ugotovljeno dejansko stanje, tudi razlogi za odločitev niso podani, kot bi v skladu z ZUP morali biti, torej v odnosu na ugotovljeno dejansko stanje. Zaključek organa za BPP, da zadeva ni očitno nerazumna, ni obrazložen z vidika vprašanja verjetnega izgleda za uspeh prosilca v izvršilni zadevi, v zvezi s katero je za BPP prosil in tudi ni obrazložen zaključek organa, zakaj šteje to izvršilno zadevo za pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma zakaj je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbami ZUP morata biti okoliščini, da je organ ugotovitveni postopek za ugotovitev dejanskega stanja zadeve vodil ter da je glede na ugotovljeno dejansko stanje opravil presojo izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP po 1. odstavku 24. člena ZBPP, razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri mora biti ugotovljeno dejansko stanje (skupaj z dokazi zanj), prav tako pa morajo biti navedeni razlogi, ki glede na tako ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči- objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti - revizija
Po ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (oziroma oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit), medtem ko lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži samo državno tožilstvo. Sodišče je zato štelo, da je obe izredni pravni sredstvi vložila oseba, ki te pravice ni imela, kar je terjalo zavrženje tako revizije kot zahteve za varstvo zakonitosti. Posledično tožnik v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nima možnosti za uspeh, zato je dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej zadevi nesmiselna.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 19, 19/3. ZDen člen 54, 54/1, 54/1-1. Uredba o upravnem poslovanju člen 3, 3/1, 3/1-7.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti
Upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Z izpodbijanim sklepom je bil zavržen ugovor krajevne pristojnosti, ki pa je upoštevaje določbe ZUS-1, procesna odločitev, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in zato ne sodi med upravne akte iz 2. člena ZUS-1 oz. sklepe iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 57, 59. Statut Univerze v Ljubljani člen 53, 53/2, 215, 216, 217. URS člen 58.
šolstvo - izvolitev v naziv - prva izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - obrazložitev odločbe - meje sodne presoje
Tožnica ne izpodbija volilnega izida oziroma ne oporeka rezultatom tajnega glasovanja o izvolitvi v naziv izredne profesorice, na podlagi katerih temelji izpodbijan dokončni sklep, ki vsebuje tudi vsa pravno relevantna dejstva v zvezi z volitvami. Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega dokončnega sklepa pravilen, kot tudi, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožena stranka, kot tudi prvostopni organ pred njo pa sta za svojo odločitev navedla zadostne razloge, ki so skladni z podatki v listinah predloženega upravnega spisa.
ZIS člen 107, 107/9. ZIN člen 7, 7/2. ZUP člen 144.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek
Po določbi devetega odstavka 107. člena ZIS je ponudnik storitev informacijske družbe pravni naslovljenec, kateremu nadzorni organ naloži omejitev dostopa do spletnih strani, kjer se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, zato je brezpredmeten tožbeni ugovor, da bi bilo treba ukrep usmeriti zoper gospodarsko družbo, ki prireja igre na srečo brez koncesije vlade.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa drugi odstavek 7. člena ZIN. Izbire naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike, tožnik ne oporeka in tudi ne ugovarja, da bi bil namen lahko dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato sodišče meni, da izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
Če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od tržne vrednosti ali če ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitev v času in kraju opravljenega prometa (sedmi odstavek 21. člena ZDDV). Zakon tako ne prepoveduje uporabe netržnih cen, ampak določa davčno osnovo, torej znesek, od katerega mora davčni zavezanec obračunati davek.
Tako pri preživnini, kot pri odškodnini iz 2. odstavka 48. člena ZBPP gre za določno opredeljeni kategoriji prejemkov, ki sta izločeni iz obveznosti, ki sicer na podlagi 48. člena ZBPP splošno velja glede povrnitve stroškov postopka. Kot izjemi ju je zato treba razlagati zožujoče, predvsem pa ju ni mogoče širiti na primere, ki v zakonski določbi niso zajeti. Takšna je tudi situacija, v kateri se je znašla tožeča stranka. Glede na pogoje, pod katerimi je upravičena do družinske pokojnine in med katerimi je tudi nezmožnost preživljanja, ter še zlasti glede na njene učinke, se sicer družinska pokojnina v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina. Obenem pa ni preživnina, kakor jo opredeli ustrezni področni zakon, tako kot tudi ni odškodnina za izgubljeno preživljanje po določbah OZ.
dohodnina - rezident - status rezidenta - stalno prebivališče
Oseba se šteje za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen kateri od kriterijev, ki so navedeni v 6. členu ZDoh-2. V konkretnem primeru je tožnik rezident Slovenije že po kriteriju iz 1. točke, saj ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Pri tem navedbe glede tega, koliko časa dejansko biva v Sloveniji, niti niso pomembne.
javni razpis - garancija za bančni kredit - pridobitev garancije za bančni kredit s subvencijo obrestne mere - sprememba vloge - glavna dejavnost - poslovni register - v poslovni register vpisani podatki
Z navedbo, da kot glavno opravlja drugo dejavnost od tiste, ki jo je kot tako sama vpisala v prijavni list, tožeča stranka v upravnem sporu vsebinsko uveljavlja spremembo vloge, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Ko gre za javni razpis, pa je sprememba vloge dopustna le do izteka roka za vložitev prijave.
Stališču, da podatek o glavni dejavnosti, vpisan v poslovni register, ne dokazuje glavne dejavnosti podjetja, oziroma da gre za podatek, ki z glavno dejavnostjo podjetja ni povezan, ni mogoče slediti.
Z izpodbijano odločbo je pristojni organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v delu, ki se nanaša na plačilo sodnih taks v pravdnem postopku, ter tudi v tem delu navedel razloge za odločitev. Pri tem je pravilno upošteval določbe 26. člena ZBPP, po katerih dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila sodnih taks ni več (izrecno) predvidena, ter obenem določbe 12. člena ZST-1 kot specialnega zakona, po katerih o oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče, ki sodi v konkretni zadevi.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-12. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - ponovna prošnja - drugi osebni podatki
V obravnavanem primeru ne gre za razloge, ki bi tožniku onemogočali, da dokumente vzame s seboj. Taki razlogi bi bili podani le v primeru, če bi bil prisiljen pobegniti iz matične države in to ob takih okoliščinah, da sploh ni možno pričakovati, da bi lahko imel ob sebi kakšen osebni dokument, ker bi mu bilo to fizično onemogočeno. Brez dokumentov pa tožena stranka ne more ugotoviti njegove identitete. Razen tega se je tožnik pri prvi prošnji za mednarodno zaščito predstavil z drugim imenom in priimkom, kar pa predstavlja še dodaten razlog, da njegova istovetnost ni mogla biti nesporno ugotovljena.
ZDavP-2 člen 99. ZDavP člen 95. ZUP člen 129, 129/1.
vračilo davka - zamudne obresti - plačilo zamudnih obresti od vrnjenih zamudnih obresti - predhodno vprašanje - ponovna odločitev o isti stvari - pobot - nelikvidna terjatev
O zahtevi za vračilo zamudnih obresti, obračunanih od dneva plačila zamudnih obresti do vračila, je bilo že odločeno z dispozitivom (dokončne) odločbe (istega organa) z učinkom odločitve v glavni stvari. Zato ponovno odločanje o istem vprašanju v izreku odločbe ni več mogoče in se zato izpodbijana odločba v tem delu odpravi.
Tožeča stranka v pobot uveljavlja nelikvidno terjatev. Takšna terjatev po splošnih pravilih, ki veljajo po določbah obligacijskega zakona in po ustaljeni sodni praksi, ne more biti predmet pobota. Že iz tega razloga je izpodbijana odločitev, po kateri se zahteva tožeče stranke za pobot medsebojnih terjatev in obveznosti zavrne, pravilna in zakonita.