spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - sorazmernost ukrepa - svoboda opravljanja storitev
Prvostopenjski organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je ugotovitveni postopek lahko izvedel brez udeležbe stranke, ker so (že) organu znana dejstva in uradni podatki dajali zadostno podlago za odločitev, v takem primeru pa je po zakonu dopustno voditi skrajšani ugotovitveni postopek. Da gre za taka dejstva, ki popolno sestavljajo dejanski stan, relevanten za uporabo določbe devetega odstavka 107. člena ZIS, se sodišče z organom strinja. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi se organ zgolj na navedena dejstva pri odločanju ne oprl. Ugotovitvam prvostopenjskega organa tudi ne nasprotuje z navedbo dejstev, ki naj bi bila s strani organa nepravilno ali nepopolno ugotovljena oziroma navedbo še drugih dokazov, s katerimi bi ta dejstva morala biti ugotovljena. Zato tožbene navedbe o nemožnosti izjave o posameznih ugotovljenih dejstvih pred prvostopenjskim organom ne predstavljajo podlage za ugotovitev, da bi moral biti voden posebni ugotovitveni postopek.
Sodišče tožeči stranki ne pritrjuje, da se z izpodbijano odločbo v nasprotju s pravnim redom EU (posredno) posega v svobodo opravljanja storitev gospodarske družbe B. Ltd. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je navedeni družbi bila izdana odločba o prepovedi prirejanja iger na srečo, kar pomeni, da je mogla varovati svojo pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU, ki jo zagotavlja PDEU v prvem odstavku 56. člena (oziroma PES v 49. členu), v postopku, ki je bil voden zoper njo kot stranko. Z izpodbijano odločbo, ki v vsebinskem smislu predstavlja le izvršitev izvršljive odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki je ta gospodarska družba kot pravna naslovljenka ni spoštovala, po drugem subjektu, ni odločeno o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, zato pravica svobodnega opravljanja storitev v EU te družbe v postopku, vodenem na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS, ne more biti varovana.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP je pravilno odločil, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Nosilni argument za to odločitev je, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev glede na svoj finančni položaj, saj je njegov mesečni dohodek presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker je organ za BPP na podlagi razpoložljivih podatkov že ob vložitvi prošnje lahko ugotovil, da tožnik glede na višino svojih dohodkov ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo povsem nelogično, da bi njegovi prošnji ugodil in bi mu odobril brezplačno pravno pomoč, ki bi jo tožnik nato moral vrniti. S sprejeto odločitvijo organ tako ni obšel namena določbe 36. člena ZBPP.
ZUP člen 43, 43/1, 43/4. ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Tožeča stranka svoj pravni interes za udeležbo v navedenem postopku utemeljuje z začasnim dovoljenjem za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del ter z dejstvom, da je pri toženi stranki vložila vlogo za spremembo tega začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije.
Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vstop v zgoraj navedeni postopek kot stranska udeleženka. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP bi tožeča stranka svoj pravni interes izkazovala le v primeru, če bi imela trajno dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih, kar pomeni, da bi izpolnjevala za to tudi vse zakonske pogoje. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati niti na svojo vlogo za spremembo začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije. Iz jezikovne razlage določbe 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP namreč izhaja, da se nanaša na primere, ko je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic drugi kolektivni organizaciji, ne pa na primere, ko bi več pravnih oseb zahtevalo pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice.
ZIS člen 107, 107/9. ZIN člen 7, 7/2. ZUP člen 144.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek
Po določbi devetega odstavka 107. člena ZIS je ponudnik storitev informacijske družbe pravni naslovljenec, kateremu nadzorni organ naloži omejitev dostopa do spletnih strani, kjer se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, zato je brezpredmeten tožbeni ugovor, da bi bilo treba ukrep usmeriti zoper gospodarsko družbo, ki prireja igre na srečo brez koncesije vlade.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa drugi odstavek 7. člena ZIN. Izbire naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike, tožnik ne oporeka in tudi ne ugovarja, da bi bil namen lahko dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato sodišče meni, da izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 19, 19/3. ZDen člen 54, 54/1, 54/1-1. Uredba o upravnem poslovanju člen 3, 3/1, 3/1-7.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti
Upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Z izpodbijanim sklepom je bil zavržen ugovor krajevne pristojnosti, ki pa je upoštevaje določbe ZUS-1, procesna odločitev, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in zato ne sodi med upravne akte iz 2. člena ZUS-1 oz. sklepe iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo sorazmernosti
Iz odločbe in upravnega spisa je razvidno, da je bilo dovoljenje za začasno prebivanje tožniku nazadnje podaljšano do 7. 4. 2010, kršitev pa je bila ugotovljena 1. 6. 2011. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, kje se je tožnik nahajal ves čas od 7. 4. 2010 do 1. 6. 2011. Če bi se izkazalo, da je ves ta čas živel v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem bi to pomenilo, da je teža kršitve, četudi enkratna, toliko večja in bi v tem primeru lahko bil podan zgoraj navedeni zadržek, da se dovoljenja ne izda. Če pa je v tem času tožnik prebival izven Slovenije in je le krajši čas prebival v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem glede na načelo sorazmernosti teža prekrška ni taka, da bi lahko zaradi tega bil podan razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Vendar pa je iz zapisnika o zaslišanju tožnika na Veleposlaništvu Republike Slovenije razvidno, da se ta okoliščina prekrška ni posebej ugotavljala. Tožnik je tedaj povedal, da je plačal 450,00 EUR in da je montiral centralno kurjavo ter da je 29. 3. 2011 odprl svoje podjetje in da ima veljavno delovno dovoljenje. Menil je, da na podlagi tega dovoljenja lahko opravlja montažo centralne kurjave.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 18, 18/2, 25, 25/1, 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - proizvodno vezana plačila - posebna premija za bike in vole - centralni register goved - premik goved - rok za sporočanje in vpis podatkov v register
Tožnik ugovarja ugotovljeni prepoznosti pri sporočanju podatkov o premiku goveda. Zatrjuje, da je sporočil podatke pooblaščeni organizaciji v roku štirih dni po dogodku, s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnil. Sodišče ugovoru ne more slediti, namreč dejanske podlage za odločitev so v obravnavani zadevi podatki v CRG. Dokazovanje pravočasnosti s strani imetnika govedi ne more biti predmet dokazovanja v obravnavanem postopku, kar izhaja iz določb o obveznosti pooblaščene organizacije. Tožnik bi moral glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved primarno izposlovati popravo podatkov v CRG, kolikor je menil, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo izpodbijane odločbe z ustreznim pravnim sredstvom.
ZPVI člen 2, 3, 10, 11. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 5, 6, 26, 26/2, 45, 49. URS člen 3a. ZViS člen 14, 16, 32.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - priznavanje visokošolskih kvalifikacij - transnacionalno izobraževanje - deljena pristojnost EU in DČ - prosto gibanje delavcev
V primerih transnacionalnega izobraževanja, kjer tuji visokošolski izobraževalni program v celoti izvaja izobraževalna ustanova na ozemlju Republike Slovenije, se priznavanje izobraževanja za namen zaposlitve presoja po določbah predpisov države, ki je listino izdala, poleg tega pa še po določbah, ki urejajo javnoveljavnost visokošolskega zavoda izvajalca izobraževanja in izobraževalnega programa v slovenski zakonodaji. V postopku odločanja o zahtevku za priznanje izobraževanja pa je treba ZPVI uporabiti tudi v povezavi z ZViS. Statusna vprašanja visokošolskih zavodov in pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti v RS namreč določa ZViS.
določitev funkcionalnega zemljišča - nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Po presoji sodišča, glede na obliko in vsebino, vloga ni popolnoma razumljiva, zato bi drugostopni organ moral z njo ravnati v skladu z določbo 67. člena ZUP in tožnike pozvati na njeno dopolnitev ter razčistiti, ali vlagajo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in v katerem delu izreka jo izpodbijajo oziroma ali predlagajo izdajo dopolnilne odločbe.
ZDIJZ člen 9, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 21. ZUS-1 člen 7, 7/3, 17, 17/4. ZUP člen 63, 63/2, 63/7, 67. ZDT člen 5, 5/1, 5/2.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - aktivna legitimacija - ustna ali neformalna zahteva - pravica do pravnega varstva
Zaradi narave tožilske organizacije in določil ZDIJZ ter ZInfP je sodišče upoštevalo, da Vrhovno državno tožilstvo, na podlagi široke razlage določila 3. odstavka 7. člena ZUS-1, lahko vloži tožbo v tem upravnem sporu, ker izpodbijani akt posega v pravni položaj Vrhovnega državnega tožilstva.
Samo če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno oziroma ustno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ). Dejstvo, da tožeča stranka prizadete stranke ni posebej opozorila, da če ne bo podala pisne zahteve v smislu ZDIJZ in ZUP, ne bo imela pravnega varstva, ne more biti podlaga za razlago, da je prizadeta stranka upravičena do pravnega varstva kljub določilu 13. člena ZDIJZ. V primeru neformalne zahteve namreč ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu 67. člena ZUP oziroma 18. člena ZDIJZ.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - omejitev svobodne gospodarske pobude - razmerje z mednarodnim elementom
Ker se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, se tožeča stranka naložitvi obveznosti omejitve dostopa do spletne strani, na kateri se prirejajo igre na srečo brez koncesije vlade, ne more upirati s sklicevanjem, da so s tem omejene pravice uporabnikov njenih storitev.
Sodišče ne more pritrditi stališču tožeče stranke, da ZIS v konkretnem primeru ni uporabljiv, ker (v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov) iger na srečo, ki se izvajajo izven ozemlja Republike Slovenije, ne more urejati. Navezne okoliščine namreč tudi v primeru, ko ima ponudnik iger na srečo sedež v drugi državi, igralec pa prebivališče v Sloveniji, odkazujejo na uporabo slovenskega prava in pristojnost slovenskega sodišča. Teritorialna veljavnost ZIS zato ne more biti vprašljiva.
V zvezi z zatrjevano neskladnostjo ZIS s pravom Evropske unije (svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev) sodišče navaja, da je SEU v svoji praksi zavzelo stališče, da lahko države predpišejo omejitve za dejavnost organiziranja iger na srečo, ki sicer po vsebini pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev iz 49. člena Pogodbe ES, če so za to izpolnjeni upravičeni (nediskriminatornost, sorazmernost) razlogi.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - ničnost upravnega akta - odprava upravnega akta - čezmejni učinek ukrepa na tujo pravno osebo
Abstraktni zakonski dejanski stan iz 9. odstavka 107. člena ZIS je lahko zapolnjen že s podatki uradnih evidenc – registra ponudnikov storitev informacijske družbe, registra koncesionarjev za igralnice, igralne salone in prireditelje klasičnih iger na srečo, evidence izdanih odločb o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki so upravnemu organu znani. Tudi v okviru izbire ukrepa, kolikor je organu znano, da gre za najblažji ukrep, za sodišče ni sporno, da se postopek ne bi mogel izvesti kot skrajšan postopek. Sodišče stoji na stališču, da je organ lahko izvedel skrajšan postopek brez udeležbe stranke, če so organu znana dejstva in uradni podatki dali zadostno podlago za odločitev glede na uporabljeno materialno določbo, stranka pa je imela možnost vložiti pravno sredstvo – pritožbo, v kateri je lahko ugovarjala posegu v svoj položaj, ki bi ga organ pri naložitvi ukrepa, kot specifičnega moral upoštevati, ter je drugostopni organ presodil njen ugovor po vsebini ter razloge, s katerimi je ugovor zavrnil kot nerelevanten, navedel.
Tožeča stranka ugovarja, da se tudi drugostopenjski organ ni opredelil, da je tožeča stranka ponudnik tranzita za tujo gospodarsko družbo ter da bodo posledice zapovedanega ukrepa prizadele pravice končnih uporabnikov te gospodarske družbe s sedežem v R Hrvaški, ki omejitev glede prirejanja iger na srečo prek svetovnega spleta nima; ta gospodarska družba uporablja tudi strežnike tožeče stranke. Ker drugostopenjski organ na citirani ugovor tožeče stranke ni odgovoril, gre lahko za situacijo, zaradi katere bi izrečen ukrep lahko prekomerno posegel v položaj tožeče stranke oziroma imel prek nje čezmejni učinek na tujo pravno osebo. Glede na povedano sodišče meni, da je v zadevah po 107. členu ZIS lahko bistveno tudi poznavanje tehničnih in poslovnih povezav zavezanih strank.
Morebitna neučinkovitost naloženega ukrepa ni ugovor, ki bi tožečo stranko razbremenil izpolnitve obveznosti. Upravni organ je tisti, ki mu zakon nalaga, da v primeru, ko se stečejo zakonski pogoji, odredi določen ukrep, pri tem pa je vezan na dejanske in pravne možnosti njegove izvršitve. Na tožeči stranki je, da izvrši naložen ukrep ne glede na uporabnike, ki jih bo izvršitev ukrepa zadela, pri čemer ni na njej, da se sprašuje, kako ga je možno zaobiti.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-3. ZPVAS člen 11, 11/1.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - pojem celotna kmetija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS
Razumevanje pojma "celotna kmetija" je, glede na dejstvo, da je darovalec v trenutku vložitve vloge ostal lastnik 1/16 parcele, sporno. Tožnik meni, da so sporne nepremičnine dejansko last Agrarne skupnosti ter jih zato ni šteti za del kmetije, ki jo je prevzel. Določba 1. odstavka 11. člena ZPVAS, na katero se sklicuje tožnik, je omejena na izkoriščanje nepremičnin - njihovo uporabo, ne pa razpolaganje. Ta podlaga darovalca ni omejevala pri razpolaganju, kar nenazadnje izkazuje tudi darilna pogodba. Določbe ZPVAS torej niso podlaga, da se spornih nepremičnin ne šteje za del celotne kmetije.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-12. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - ponovna prošnja - drugi osebni podatki
V obravnavanem primeru ne gre za razloge, ki bi tožniku onemogočali, da dokumente vzame s seboj. Taki razlogi bi bili podani le v primeru, če bi bil prisiljen pobegniti iz matične države in to ob takih okoliščinah, da sploh ni možno pričakovati, da bi lahko imel ob sebi kakšen osebni dokument, ker bi mu bilo to fizično onemogočeno. Brez dokumentov pa tožena stranka ne more ugotoviti njegove identitete. Razen tega se je tožnik pri prvi prošnji za mednarodno zaščito predstavil z drugim imenom in priimkom, kar pa predstavlja še dodaten razlog, da njegova istovetnost ni mogla biti nesporno ugotovljena.
Carinski organ je opravil preverjanje sprejete deklaracije na podlagi 68. člena CZS. Zaradi takšnega preverjanja lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov.
Z izpodbijano odločbo je pristojni organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v delu, ki se nanaša na plačilo sodnih taks v pravdnem postopku, ter tudi v tem delu navedel razloge za odločitev. Pri tem je pravilno upošteval določbe 26. člena ZBPP, po katerih dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila sodnih taks ni več (izrecno) predvidena, ter obenem določbe 12. člena ZST-1 kot specialnega zakona, po katerih o oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče, ki sodi v konkretni zadevi.
ZDoh-1 člen 20, 20-7, 20-8. ZDoh-1D člen 61, 61/2. ZDavP-1 člen 267. ZDavP-2 člen 54, 97.
vračilo davka - dohodnina - akontacija dohodnine - na podlagi sodne odločbe plačane zamudne obresti - dohodnina od zamudnih obresti
ZDoh-1D, s katerim je bila obdavčitev zamudnih obresti, plačanih na podlagi sodne odločbe, ukinjena, ravnanja v situacijah, kot je bila tožnikova, ni urejal. Poračun plačanih akontacij, glede katerih je bila kasneje spremenjena ureditev obdavčitve, je bil namreč izrecno urejen le za razmerja do davčnih zavezancev (fizičnih oseb), ki so bili takrat obenem tudi zavezanci za dohodnino kot letni davek, za kar pa pri nerezidentih (praviloma) ne gre. Glede na navedeno je tožnik s plačilom akontacije dohodnine tudi od zamudnih obresti, plačanih na podlagi sodne odločbe, ravnal skladno z določbami ZDoh-1 in ZDavP-1. Poznejši (sodni) postopki med tožnikom in (bivšim) delavcem - nerezidentom na navedeno, v letu 2005 pravilno izpolnjeno davčno obveznost, v razmerju tožnika kot izplačevalca do davčnega organa nimajo več vpliva. Zato je pravilna odločitev, da se tožniku plačane akontacije davka od zamudnih obresti ne vrne.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev nepremičnin - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - uveljavljanje izgube
Z davkom od dobička iz kapitala je obdavčena vsaka odsvojitev kapitala (vrednostnih papirjev in deležev v družbah, investicijskih kuponov ali nepremičnin), pri katerih je dosežena razlika v ceni med vrednostjo v času pridobitve in vrednostjo v času odsvojitve (dobiček). Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu določbe 2. odstavka 97. člena ZDoh-2 v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. S tem ima zavezanec možnost uveljavljati pravico do pobota, ki jo je treba uveljavljati v davčni napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, česar pa tožnik nesporno ni storil.
Tako pri preživnini, kot pri odškodnini iz 2. odstavka 48. člena ZBPP gre za določno opredeljeni kategoriji prejemkov, ki sta izločeni iz obveznosti, ki sicer na podlagi 48. člena ZBPP splošno velja glede povrnitve stroškov postopka. Kot izjemi ju je zato treba razlagati zožujoče, predvsem pa ju ni mogoče širiti na primere, ki v zakonski določbi niso zajeti. Takšna je tudi situacija, v kateri se je znašla tožeča stranka. Glede na pogoje, pod katerimi je upravičena do družinske pokojnine in med katerimi je tudi nezmožnost preživljanja, ter še zlasti glede na njene učinke, se sicer družinska pokojnina v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina. Obenem pa ni preživnina, kakor jo opredeli ustrezni področni zakon, tako kot tudi ni odškodnina za izgubljeno preživljanje po določbah OZ.
upravni spor - procesne predpostavke za upravni spor - izčrpanje rednih pravnih sredstev v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe - zavrženje tožbe
Če je stranka pritožbo zoper izpodbijani upravni akt vložila prepozno, mora sodišče tožbo v upravnem sporu zavreči ne glede na to, da je drugostopenjski upravni organ o pritožbi vsebinsko odločil.