Z izpodbijano odločbo je pristojni organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v delu, ki se nanaša na plačilo sodnih taks v pravdnem postopku, ter tudi v tem delu navedel razloge za odločitev. Pri tem je pravilno upošteval določbe 26. člena ZBPP, po katerih dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila sodnih taks ni več (izrecno) predvidena, ter obenem določbe 12. člena ZST-1 kot specialnega zakona, po katerih o oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče, ki sodi v konkretni zadevi.
dohodnina - rezident - status rezidenta - stalno prebivališče
Oseba se šteje za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen kateri od kriterijev, ki so navedeni v 6. členu ZDoh-2. V konkretnem primeru je tožnik rezident Slovenije že po kriteriju iz 1. točke, saj ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Pri tem navedbe glede tega, koliko časa dejansko biva v Sloveniji, niti niso pomembne.
upravni spor - procesne predpostavke za upravni spor - izčrpanje rednih pravnih sredstev v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe - zavrženje tožbe
Če je stranka pritožbo zoper izpodbijani upravni akt vložila prepozno, mora sodišče tožbo v upravnem sporu zavreči ne glede na to, da je drugostopenjski upravni organ o pritožbi vsebinsko odločil.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev nepremičnin - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - uveljavljanje izgube
Z davkom od dobička iz kapitala je obdavčena vsaka odsvojitev kapitala (vrednostnih papirjev in deležev v družbah, investicijskih kuponov ali nepremičnin), pri katerih je dosežena razlika v ceni med vrednostjo v času pridobitve in vrednostjo v času odsvojitve (dobiček). Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu določbe 2. odstavka 97. člena ZDoh-2 v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. S tem ima zavezanec možnost uveljavljati pravico do pobota, ki jo je treba uveljavljati v davčni napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, česar pa tožnik nesporno ni storil.
Tako pri preživnini, kot pri odškodnini iz 2. odstavka 48. člena ZBPP gre za določno opredeljeni kategoriji prejemkov, ki sta izločeni iz obveznosti, ki sicer na podlagi 48. člena ZBPP splošno velja glede povrnitve stroškov postopka. Kot izjemi ju je zato treba razlagati zožujoče, predvsem pa ju ni mogoče širiti na primere, ki v zakonski določbi niso zajeti. Takšna je tudi situacija, v kateri se je znašla tožeča stranka. Glede na pogoje, pod katerimi je upravičena do družinske pokojnine in med katerimi je tudi nezmožnost preživljanja, ter še zlasti glede na njene učinke, se sicer družinska pokojnina v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina. Obenem pa ni preživnina, kakor jo opredeli ustrezni področni zakon, tako kot tudi ni odškodnina za izgubljeno preživljanje po določbah OZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnikov mesečni dohodek presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - javna evidenca
Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnik predložil toženi stranki (načeloma) pravilna. Ker je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnin kot tisto ki jo vsebujejo javne evidence, je tožena stranka v pozivu tožnika pravilno pozvala k predložitvi listin oziroma podatkov, s katerimi bi izkazoval drugačno vrednost nepremičnine, če se ne strinja z njenim poskusnim izračunom, torej je tožena stranka ravnala skladno s pravili ZUP.
odmera davka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Kasnejše, v drugem postopku zavzeto (drugačno) stališče o uporabi materialnega zakona, ne more biti podlaga za to, da se po nadzorstveni pravici odpravi odločba, ki jo je v pritožbenem postopku isti organ že presodil za zakonito.
Toženka je v obrazložitvi sodbe zelo izčrpno povzela (nosilne) razloge sodbe Okrožnega sodišča v Celju, ki temelji na izvedeniškem mnenju, torej tudi tiste razloge, ki se ukvarjajo z datumom poteka zdravljenja in posledično tožničino seznanitvijo s škodo. Zato sodišče v celoti pritrjuje odločitvi, da tožnica (prosilka) s svojo prošnjo ni izkazala verjetnosti izgleda za uspeh pravnega sredstva, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za dodelitev BPP.
Določena stopnja skrbnosti se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi oškodovanec za obseg škode in njenega povzročitelja morebiti ne ve, subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, oziroma ko bi ob ravnanju s skrbnostjo, kakršna se zahteva v pravnem prometu, prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah.
Upravni organ je pravilno upošteval po predpisih o stanovanjskih razmerjih kot primerno stanovanje za tričlansko družino 70 m2 veliko stanovanje, kot tudi presežek nad tem normativom primernega stanovanja, površino 77,20 m2, kar glede na vrednost povprečnega m2 stanovanjske površine (514,73 EUR) znaša 39.737,16 EUR. Ta znesek pa presega vrednost, ki je določena v 23. členu ZSV.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - priposestvovanje služnosti
Med strankami ni sporno, da služnostna pravica tožnikov ni vpisana v zemljiško knjigo, niti ni sporno, da tožnika ne razpolagata z listino, s katero bi dokazala, da se lahko kot stranska udeleženca udeležujeta postopka izdaje navedenega gradbenega dovoljenja. Imetništva služnostne pravice namreč ne dokazujeta z listinami, temveč s trditvami, da sta pravico služnosti priposestvovala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Presoja razumnosti zahteve, v zvezi s katero se vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora temeljiti na konkretnih dejstvih iz posameznega primera ter na naravi postopka, v zvezi s katerim se vlaga prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Oseba lahko kot stranski udeleženec nastopa v „tujem“ upravnem postopku – v obravnavanem primeru v gradbenem inšpekcijskem postopku zoper zavezanca A.A. – le takrat, ko glede na doseg konkretnega upravnega postopka v njem lahko varuje svoje pravne koristi in na ta način vpliva na vsebino sprejete odločitve.
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zato mora stranka razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
vodno dovoljenje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - stranka postopka
Tožnik ne more izkazati udeležbe v postopku z dokazi, ki so datirani v času, ko zahteva za izdajo predmetnih vodnih dovoljenj sploh še ni bila vložena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - vsebina gradbenega dovoljenja - sanacija objekta - poseg v lastninsko pravico
Zgolj to, da so dela vključena v PGD, ne pa tudi v izreku gradbenega dovoljenja, še ne pomeni, da so ta dela zajeta (in s tem dovoljena) s tem dovoljenjem.
Investitor, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je tega dolžan tudi sanirati ne glede na to, ali je gradil na svoji nepremičnini ali nepremičnini v (so)lasti tretjih oseb. Varstvo slednjih je v inšpekcijskem postopku zagotovljeno z njihovo udeležbo ter možnostjo navajanja dejstev in okoliščin relevantnih za odločitev v tem postopku.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - možnost priključitve na komunalno opremo
V zadevi odmere komunalnega prispevka je bistveno zgolj to, da tožničina nepremičnina sodi v območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj pa bo priključek na kanalizacijo po solastni nepremičnini izvedla, pa ni stvar postopka za odmero komunalnega prispevka, pač pa stvar tožnice.
ZPNačrt člen 103. ZUP člen 9, 70, 146, 237, 237/2, 237/2-3. ZSZ (1984) člen 62. ZGO-1 člen 218 - 218d. ZGO-1B člen 127.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - načelo zaslišanja stranke - nezakonitost podzakonskega predpisa
V skladu z 62. členom ZSZ/84 mora NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe. To, da je v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe na kmetijski kombinat, ne pomeni, da tožnik ni neposredni uporabnik teh nepremičnin, ki jih je kupil leta 1990 od navedenega kmetijskega kombinata. Če je imel prodajalec na navedenih nepremičninah pravico uporabe na družbeni lastnini, je to pravico s sklenitvijo prodajne pogodbe in z izročitvijo nepremičnin tudi prenesel na kupca. Za veljavnost prenosa pravice uporabe namreč vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj. Stavbna zemljišča pa so bila ex lege lastninjena z ZLNDL.
Če se pooblaščenec vabilu ni odzval in ni predložil svojih dokazov, to še ne pomeni, da upravni organ zavezanca ni dolžan v skladu s 70. členom ZUP po pošti seznaniti z dejstvi, ki so pomembna za odločitev.
Določbi Odloka, ki kot kriterij za odmero NUSZ glede namembnosti zemljišča določata zapuščenost objekta, sta v nasprotju s pogoji prejšnjega ZSZ/84 za predpisovanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je lastnik nelegalno zgrajenih objektov, zato je tudi naslovnik (inšpekcijski zavezanec) za ukrepe, ki jih mora gradbeni inšpektor izreči v primeru, ko ugotovi, da je objekt nelegalna gradnja.
ZGO-1 v 1. odstavku 146. člena daje podlago za odstop od procesnih jamstev, ki jih strankam zagotavlja ZUP, med drugim v 1. odstavku 9. člena, ki določa, da je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
Tožnik z razlogi, s katerimi v tožbi utemeljuje ničnost omenjene inšpekcijske odločbe, izpodbija zakonitost inšpekcijskega ukrepa in ne objektivno nezmožnost njegove izvršitve v dejanskem ali pravnem pogledu – le slednje pa predstavlja vsebino ničnostnega razloga iz 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, torej da gre za odločbo, ki je sploh ni mogoče izvršiti.