Po Odloku se vlaganja zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev v izgradnjo javne komunalne infrastrukture na območju občine, upoštevajo kot dobropis pri plačilu komunalnega prispevka. Zavezancu mora biti zato v postopku pred izdajo odločbe dana možnost, da uveljavlja minula vlaganja.
Oseba lahko kot stranski udeleženec nastopa v „tujem“ upravnem postopku – v obravnavanem primeru v gradbenem inšpekcijskem postopku zoper zavezanca A.A. – le takrat, ko glede na doseg konkretnega upravnega postopka v njem lahko varuje svoje pravne koristi in na ta način vpliva na vsebino sprejete odločitve.
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zato mora stranka razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
ZPNačrt člen 103. ZUP člen 9, 70, 146, 237, 237/2, 237/2-3. ZSZ (1984) člen 62. ZGO-1 člen 218 - 218d. ZGO-1B člen 127.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - načelo zaslišanja stranke - nezakonitost podzakonskega predpisa
V skladu z 62. členom ZSZ/84 mora NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe. To, da je v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe na kmetijski kombinat, ne pomeni, da tožnik ni neposredni uporabnik teh nepremičnin, ki jih je kupil leta 1990 od navedenega kmetijskega kombinata. Če je imel prodajalec na navedenih nepremičninah pravico uporabe na družbeni lastnini, je to pravico s sklenitvijo prodajne pogodbe in z izročitvijo nepremičnin tudi prenesel na kupca. Za veljavnost prenosa pravice uporabe namreč vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj. Stavbna zemljišča pa so bila ex lege lastninjena z ZLNDL.
Če se pooblaščenec vabilu ni odzval in ni predložil svojih dokazov, to še ne pomeni, da upravni organ zavezanca ni dolžan v skladu s 70. členom ZUP po pošti seznaniti z dejstvi, ki so pomembna za odločitev.
Določbi Odloka, ki kot kriterij za odmero NUSZ glede namembnosti zemljišča določata zapuščenost objekta, sta v nasprotju s pogoji prejšnjega ZSZ/84 za predpisovanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje - načelo zaslišanja
Iz datuma odločbe, ki je bila izdana 8. 4. 2011, izhaja, da gre za novo dejstvo in nov dokaz, ki v času odločanja na prvi stopnji (21. 2. 2011), niti v času odločanja na drugi stopnji (28. 3. 2011) še ni obstajal, zato ga sodišče glede na 52. člen ZUS-1 ne more upoštevati.
Tožnik z razlogi, s katerimi v tožbi utemeljuje ničnost omenjene inšpekcijske odločbe, izpodbija zakonitost inšpekcijskega ukrepa in ne objektivno nezmožnost njegove izvršitve v dejanskem ali pravnem pogledu – le slednje pa predstavlja vsebino ničnostnega razloga iz 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, torej da gre za odločbo, ki je sploh ni mogoče izvršiti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - možnost priključitve na komunalno opremo
V zadevi odmere komunalnega prispevka je bistveno zgolj to, da tožničina nepremičnina sodi v območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj pa bo priključek na kanalizacijo po solastni nepremičnini izvedla, pa ni stvar postopka za odmero komunalnega prispevka, pač pa stvar tožnice.
socialno varstvene storitve - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - opravljanje storitev socialnega varstva izven mreže javne službe - dovoljenje za delo
Zakonodajalec je v skupnih določbah IV. poglavja ZSV določil pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se za pravno ali fizično osebo, ki opravlja storitve socialnega varstva izven javne mreže, lahko uporabijo določbe tega poglavja ZSV in posledično njegova podpoglavja.
Po določbi 74. člena ZSV lahko napredujejo tudi delavci, ki opravljajo storitve socialnega varstva izven mreže javne službe, pod pogojem, da so zaposleni v pravni osebi, ki je pridobila dovoljenje za delo MDDSZ, ali pa da kot fizične osebe pridobijo dovoljenje za delo MDDSZ. V predmetni zadevi je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka takšnega dovoljenja nima in da ni vpisana v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve in iz tega razloga pravilno zavrnila tožničin predlog za napredovanje po ZSV.
dovoljenje za začasno prebivanje - začasna odredba - družinsko življenje - sodelovanje v kazenskem postopku
Z izvršitvijo akta tožniku ne bo prizadela težko popravljiva škoda. Ko bo zapustil Republiko Slovenijo, to še ne bo pomenilo, da bo morala družina ostati razdružena, da bi se izgubili stiki in da bi to posledično negativno vplivalo na družinske odnose ter povzročilo razpad družine. Tožnik si lahko s svojo družino življenje organizira tudi na tak način, da lahko vsi živijo v isti državi.
Tožniku s tem, če zapusti Republiko Slovenijo, še ni onemogočeno, da bi sodeloval v kazenskem postopku. Ko bo razpisana glavna obravnava, se je lahko še vedno udeleži, saj z izpodbijano odločbo tožniku ni prepovedano, da bi se vrnil v Republiko Slovenijo, če bi bilo to potrebno, niti izpodbijana odločba ne predstavlja izgon tožnika iz Republike Slovenije, temveč je le zavrnjena njegova prošnja za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje.
pravni interes - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - upravni spor - tožnik v upravnem sporu
Tožeča stranka zmotno meni, da izkazuje pravni interes za tožbo glede na zatrjevani dejstvi, da je najemnik ene od znamk, na katero se tudi nanaša izpodbijana odločba, in da je stečajni upnik v stečajnem postopku, ki se vodi zoper prejšnjega imetnika znamk, pri katerih je bila v registru vpisana sprememba imetnika pravic. Le oseba, ki je v postopku za izdajo izpodbijane odločbe bila udeležena kot stranka oziroma stranski udeleženec, namreč izkazuje, da se je v postopku odločalo o njenih pravicah oziroma da je v tem postopku varovala svoje pravne koristi, s tem pa, da izpodbijana odločba lahko posega v njene pravice oziroma pravne koristi ter da je sodno varstvo v upravnem sporu zaradi varovanja teh pravic oziroma pravnih koristi potrebno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Odločitev pravdnega sodišča v postopku, za katerega želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo mogla biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča, kjer je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Pravdno sodišče bo tako lahko samostojno ugotavljalo le okoliščine, od katerih bo odvisna višina škode. Po presoji sodišča višina odškodninskega zahtevka ni očitno nerazumna oziroma bistveno ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih. Zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZUS-1 člen 18, 18/1. ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba državnega pravobranilca - obrazložitev odločbe - restriktivna razlaga določbe 24. člena ZBPP
Uporaba 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP pomeni omejitev oziroma celo onemogočanje uresničevanja pravice do brezplačne pravne pomoči, zato je treba določilo razlagati in uporabljati restriktivno. V predmetni zadevi je bistveno, da tožeča stranka ni navedla nič, kar bi kazalo na to, da je tožena stranka javni interes po učinkovitem odločanju nesorazmerno zavarovala v razmerju do javnega interesa, da ne bi prihajalo do neutemeljenih ali arbitrarnih dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka v tožbi ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi zatrjevana pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijane odločbe lahko vplivala na odločitev v konkretnem primeru.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 1. Javni razpis za ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi točka IV, V.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - pogoji za dodelitev sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - začetek del za izvedbo naložbe - izbira izvajalca storitev
Med pogoji javnega razpisa ni določbe, da prijavitelj na javni razpis ne sme začeti s postopkom javnega naročanja po ZJN-2 pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. Začetek postopka po ZJN-2 namreč ne pomeni, da je tožeča stranka s tem prevzela obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
Če je prosilec prenehal biti zaposlen in je prenehal prejemati plačo že pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč, je treba kot relevantni uporabiti določbi prvega in tretjega odstavka 27. b. člena ZSV, kar pomeni, da se plače, ki jih je prosilec po prenehanju delovnega razmerja prenehal prejemati, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upoštevajo, ne glede na siceršnje določbe 27. a. člena ZSV.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine
Ker se v denacionalizacijskem postopku podržavljeno premoženje vrača prejšnjim lastnikom, četudi so le-ti že mrtvi, se lahko kot zaščitena kmetija določi tudi kmetija, ki je v postopku denacionalizacije vrnjena mrtvim prejšnjim lastnikom, če gre za osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. člena ZDKG.
Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 3, 3/1, 5, 5/2. ZDoh-2 člen 20, 20/9.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - dohodki na družinskega člana - lastni dohodek družine - s strani republike slovenije plačani prispevki za socialno varnost
Ker predstavljajo po ZDoh-2 obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Republika Slovenija (pod pogojem, da država ne nastopa kot njihov delodajalec), vrsto neobdavčljivega dohodka (9. točka 20. člena ZDoh-2), v letni dohodek družine, ki predstavlja osnovo za izračun znižanega plačila programa vrtca, pa se vštevajo tudi mesečni neobdavčljivi bruto dohodki po ZDoh-2, je treba tudi obravnavane prispevke upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - podelitev vodne pravice - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - lastništvo zemljišča - soglasje lastnika zemljišča
Dejstvo, da je ob vložitvi zahteve za izdajo vodnega dovoljenja lastništvo na zemljišču, na katerem stoji vodnjak, izkazovala le tožnica in da je glede ostalega solastniškega deleža na sporni nepremičnini še v teku pravdni postopek, v obravnavani zadevi pomeni, da za izdajo vodnega dovoljenja niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
V primeru zavezujoče tarifne informacije mora imetnik takšne informacije dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanemu v potrdilu.
ZJU člen 60, 64. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
javni natečaj - imenovanje na položaj generalnega direktorja organa državne uprave - izpolnjevanje natečajnih pogojev - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
V obravnavanem primeru določbe ZUP niso bile ustrezno upoštevane. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je natečajna komisija tožnika ocenila z oceno „neustrezno“ v drugem sklopu standardov: znanje, in sicer glede „strokovne uveljavljenosti na področju“. Sodišče zato ni moglo preizkusiti pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve. V odgovoru na tožbo je tožena stranka sicer pojasnjevala svojo odločitev, vendar to ne more nadomestiti razlogov za odločitev prvostopenjskega organa.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov člen 19, 19/6.
okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - oprostitev plačila okoljske dajatve - plačilo razlike med skupnim letnim zneskom akontacij in zneskom oprostitve
V zvezi z oprostitvami plačila okoljske dajatve pa šesti odstavek 19. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov določa, da je treba v primeru, ko je znesek oprostitve nižji od skupnega letnega zneska akontacij, razliko do skupnega letnega zneska akontacij doplačati v roku 60 dni po dokončnosti odločbe v proračun RS. Navedena določba tako govori o skupnem letnem znesku akontacij in ne o plačanih akontacijah, zato tožnica neutemeljeno ugovarja, da je agencija nepravilno uporabila materialno podlago.