brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Odločitev pravdnega sodišča v postopku, za katerega želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo mogla biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča, kjer je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Pravdno sodišče bo tako lahko samostojno ugotavljalo le okoliščine, od katerih bo odvisna višina škode. Po presoji sodišča višina odškodninskega zahtevka ni očitno nerazumna oziroma bistveno ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih. Zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - v isti zadevi že voden upravni postopek - zavrženje vloge
Ker o isti zadevi tečeta dva postopka, je odločitev, da se tožnikova (kasneje vložena) prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrže, pravilna.
Če je prosilec prenehal biti zaposlen in je prenehal prejemati plačo že pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč, je treba kot relevantni uporabiti določbi prvega in tretjega odstavka 27. b. člena ZSV, kar pomeni, da se plače, ki jih je prosilec po prenehanju delovnega razmerja prenehal prejemati, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upoštevajo, ne glede na siceršnje določbe 27. a. člena ZSV.
vročitev odločbe - pravnomočnost odločbe - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zemljiški kataster - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Tožnik utemeljeno ugovarja, da bi mu sporna odločba z dne 5. 2. 1985, kot zemljiškoknjižnemu lastniku spornih dveh parcel v času izdaje odločbe, morala biti vročena. Ker mu ta odločba nesporno ni bila vročena, to pomeni, da le-ta ni mogla postati pravnomočna. Iz tega pa sledi, da je njegova zahteva za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na odločbi z dne 5. 2. 1985 utemeljena.
Po razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti mora upravni organ tožniku vročiti odločbo, zoper katero bo imel nato možnost uveljavljati pravna sredstva.
O materialnem zahtevku, podržavljenem premoženju bivših lastnikov, je bilo v celoti odločeno, odločba je pravnomočna od 7. 1. 2000. Procesna podlaga za izdajo dopolnilne odločbe pa ni podana. Upravičenje po 12. členu ZDen ne pomeni samostojnega materialnega zahtevka. Prvostopni organ je pravilno navedena dejstva ocenil za pravno relevantna ter pravilno predlog zavrgel, ker je bilo o zahtevi za denacionalizacijo v celoti odločeno.
ZDoh člen 6, 6/1, 6/1-5. ZDavP člen 169. ZUP člen 66, 67.
vračilo davka - zahteva za vračilo davka - dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - sprememba odločbe o ugotovitvi davka od dohodka iz dejavnosti - obnova postopka odmere dohodnine - predlog za obnovo postopka - poziv k dopolnitvi vloge
Odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ima značaj ugotovitvene odločbe. Dobiček, ugotovljen s to odločbo, je bil, skupaj z med letom plačanimi akontacijami, upoštevan pri odmeri dohodnine. Davčna obveznost je bila tako naložena v plačilo ter plačana po odločbi o odmeri dohodnine. Tožnica zato kljub temu, da je bila z odločbo Ministrstva za finance nato ugotovljena nižja davčna osnova in nižji davek od dohodkov iz dejavnosti, (neposredno) na podlagi te odločbe vračila davka ne more zahtevati.
Tožničin ugovor, da je s tem, ko je vložila zahtevo za vračilo davka, vložila predlog za obnovo postopka odmere dohodnine, sodišče zavrača, saj iz zahteve tožnice jasno izhaja, da z njo uveljavlja vračilo davka in da ne gre za predlog za obnovo postopka. Pri tem ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je tožnica odvetnica in s tem zagotovo ne prava neuka stranka, ki bi jo bilo treba posebej opozarjati na pravne možnosti za uveljavljanje svojih pravic. Le v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo, saj je bila tožničina zahteva dovolj jasna in jo je prvostopenjski organ kot tako tudi obravnaval.
denacionalizacija- vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina v delnicah - nadomestno zemljišče
Pogoj za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine oziroma zemljišč je sporazum med zavezancem in upravičencem.
SOD denacionalizacijskemu upravičencu ne more ponuditi delnic, ki jih ima RS, zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je v izpodbijani odločbi upravičencu priznal odškodnino v obliki obveznic.
davčni inšpekcijski nadzor - začetek postopka - sklepni razgovor - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - pogoji za cenitev - upravni spor - dopolnitev tožbe v upravnem sporu
Tožeči stranki je bil vročen sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. S tem se je začel postopek nadzora, ki se je na podlagi ter v skladu z odločbo druge stopnje kasneje v istem obsegu in z isto vsebino le ponovil in ne ponovno začel, zato ni bilo podlage za ponovno izdajo sklepa.
Sklepni razgovor res ni bil opravljen, vendar ta kršitev ni bistvena, saj iz zbranih podatkov, pa tudi navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi opustitev razgovora vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.
Tožeča stranka bi morala kot proizvodna organizacija voditi analitične evidence ter na ta način spremljati nabavo in porabo materiala ter obenem omogočiti kontrolo njegove namenske porabe. Ker ustreznih evidenc za spremljanje proizvodnega procesa ni predložila, hkrati pa so bile ugotovljene tudi nepravilnosti pri vrednotesnju zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov ter s tem nepravilnosti pri podatkih, na katerih temelji davčni obračun, so izpolnjeni pogoji za cenitev iz prvega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Dopolnitve tožbe z dodatno postavljenim odškodninskim zahtevkom sodišče ni dopustilo, saj je vložitev tožbe vezana na rok 30 dni od vročitve odločitve o pritožbi.
izrek :
1. Tožba se zavrne.
2. Dopolnitev tožbe z dne 12. 12. 2011 se zavrže.
3. Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računa, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ in tožena stranka zaključujeta, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
V konkretnem primeru denarni tok na podlagi predmetnega posla ni izkazan, tako plačilo dejansko ni bilo izvedeno in gre za navidezen posel. Vse objektivne okoliščine pri sklepanju obravnavanega posla kažejo, da je bil sporni račun izdan zgolj z namenom pridobitve davčno ugodnejšega položaja (uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV). Po vsebini gre za prikrit pravni posel, s katerimi je tožeča stranka dokazovala pravico do odbitka vstopnega DDV.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dividende - dividendam podobni dohodki
Pri določanju davčne osnove zavezanca se prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam, razen skritih rezerv, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe navedene ugotovitve ne zadoščajo za presojo verjetnosti uspeha v zadevi in s tem za preizkus zaključka, da gre za zadevo, ki po določbah 24. člena ZBPP ni očitno nerazumna.
V postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se izpolnitev pogoja iz 24. člena ZBPP presoja na podlagi verjetno izkazanih dejstev (8. člen ZUP).
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uvedba postopka po uradni dolžnosti - pravnomočno rešena zadeva
Tožeča stranka kot solastnica kmetije, ki upoštevaje pravnomočno odločbo upravnega organa prve stopnje nima statusa zaščitene kmetije, nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za ponovno preverjanje statusa zaščitene kmetije, saj se glede na določbo 1. odstavka 4. člena ZDKG zaščitena kmetija določi po uradni dolžnosti.
ZPSV člen 3. ZDoh-1 člen 24, 25. ZDoh-1D člen 6, 16, 102.
prispevki za socialno varnost - na podlagi sodbe izplačana plača - zamudne obresti - vračilo prispevkov za socialno varnost
Po določbah ZPSV se prispevki plačujejo od vseh prejemkov in torej od vseh izplačil, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Takšno izplačilo je tudi plača, pa čeprav je izplačana na podlagi sodbe, ter posledično tudi zamudne obresti iz tega naslova. To pomeni, da imajo zamudne obresti, ne glede na njihovo značilnost odmere oziroma sankcije za nepravočasno plačilo, naravo prejemka, ki izhaja iz delovnega razmerja, in s tem prejemka, od katerega se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
ZDavP-2 člen 97. ZDavP člen 169. ZDoh člen 6, 6/1, 6/1-5.
dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - kasnejša odprava odmerne odločbe - vračilo davka
Tožnik kljub temu, da je bila z odločbo Ministrstva za finance odpravljena odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leti 1996 in 1997, ki jo je v ponovljenem postopku izdal prvostopenjski organ, vračila obveznosti, ugotovljenih z navedeno (prvostopenjsko) odločbo ne more zahtevati. S to odločbo namreč tožniku davčna obveznost ni bila naložena v plačilo in tožnik obveznosti na njeni podlagi tudi ni plačal. Dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, je bil, skupaj z med letom plačanimi akontacijami, po uradni dolžnosti upoštevan pri odmeri dohodnine. Davčna obveznost tožnika je bila tako ugotovljena in naložena v plačilo šele z odločbo o odmeri dohodnine.
ZDavP-2 člen 146, 151, 156. ZP-1 člen 57, 202. ZST-1 člen 34, 35. ZUP člen 251, 251/1, 251/2, 259.
sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - sodna taksa - davčna izvršba - povprečnina - globa - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sprememba izreka na drugi stopnji - izpodbijanje izvršljivosti
Drugostopenjski organ je ugotovil, da so izvršilni naslovi, na podlagi katerih se izvršba opravlja, v izreku sklepa o izvršbi pomanjkljivo navedeni, ter nato, ustrezno listinam v spisu, spremenil izrek sklepa, kar je skladno z določbami ZUP.
Davčni organ niti po določbah ZDavP-2 niti po določbah ZUP ni pristojen za to, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izvršilnih naslovov ter ali je potrditev izvršljivosti na njih pravilna.
Tožnica, kot (so)lastnica gospodujočega zemljišča v postopku parcelacije in ureditve meje služečega zemljišča ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi ni izkazan njen pravni interes. Tožnica, kot (so)lastnica gospodujočega zemljišča tudi v postopku obnove meje med spornima parcelama ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi v tem postopku ni izkazan njen pravni interes. S postopki za ureditev meje, parcelacije in obnove meje v naravi med parcelami, katerih lastnica ni tožnica, namreč njena služnostna pravica ni okrnjena.
V obravnavanem primeru prvostopenjski organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi dveh spornih računov, za katere ugotavlja, da ju je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“. Tožniku očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ni bila priznana.
Podan je tudi subjektivni element na strani tožnika in sicer, da bi glede na okoliščine posla mogel in moral vedeti, da sodeluje pri utaji davka. Gre za neobičajno poslovno prakso, kljub zatrjevanju tožnika, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - dejanska raba zemljišča - izvedeniško mnenje
Sodišče se strinja z zaključkom organa, da je glede na ugotovljeno vrsto rabe (travnik 3. razreda) vračilo nepremičnine možno. Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da obravnavana nepremičnina leži v območju, za katerega je bil sprejet zazidalni načrt, po katerem je bila navedena nepremičnina predvidena za površino za ozelenitev, saj so vlagatelji uspeli na predpisan način izkazati drugačno vrsto rabe.