Tožnica kot prosilka ni popolno izpolnila pisne izjave o premoženjskem stanju in njenih družinskih članov. Manjkajočih rubrik tudi po pozivu k dopolnitvi vloge ni izpolnila. Organ za BPP je tako ob upoštevanju prvega in petega odstavka 20. člena ZBPP ravnal pravilno, ko je njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrgel potem, ko jo je pozval na dopolnitev vloge.
O materialnem zahtevku, podržavljenem premoženju bivših lastnikov, je bilo v celoti odločeno, odločba je pravnomočna od 7. 1. 2000. Procesna podlaga za izdajo dopolnilne odločbe pa ni podana. Upravičenje po 12. členu ZDen ne pomeni samostojnega materialnega zahtevka. Prvostopni organ je pravilno navedena dejstva ocenil za pravno relevantna ter pravilno predlog zavrgel, ker je bilo o zahtevi za denacionalizacijo v celoti odločeno.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - videonadzor - videonadzor nad okolico gostinskega lokala - videonadzor nad javnim dobrim - namen videonadzora - zakonsko dopusten namen
Tožeči stranki je bil zakonito izrečen inšpekcijski ukrep prenehanja izvajanja videonadzora nad okolico gostinskega lokala, saj med postopkom ni navedla dejstev, s katerimi bi izkazovala, da je izvajanje videonadzora vstopa ali izstopa v ali iz njenih poslovnih prostorov potrebno za varnost ljudi ali njenega premoženja.
javni razpis - finančna konstrukcija projekta - zasebni viri financiranja - javno-zasebno partnerstvo - dokaz o zagotovitvi vira financiranja - izjava zasebnega vlagatelja - izjava župana
Enostranska izjava zasebnega vlagatelja, da bo v primeru, če bo prijavljena operacija izbrana za sofinanciranje, zagotovil sredstva, ne zadostuje kot dokaz o zagotovitvi vira financiranja, saj ni obvezujoča, iz nje pa tudi ne izhaja, na kakšni pravni podlagi bodo sredstva zagotovljena. Kot tak dokaz se ne more šteti niti izjava župana tožeče stranke, da bo tožeča stranka zagotovila manjkajoča sredstva v primeru izpada financiranja s strani zasebne družbe, saj o zadevah, ki se tičejo pravic in dolžnosti občine, odloča občinski svet in ne župan.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - izpis iz registra kmetijskih gospodarstev - zahteva za spremembo potrdila
Tožeča stranka v tožbi utemeljeno ugovarja izpodbijanemu sklepu, s katerim je prvostopni organ njeno vlogo z dne 10. 11. 2009, naslovljeno „Pritožba zoper obvestilo o spremembi števila, vrste in površine GERK-ov na planini ... v občini Tržič“, zavrgel. Po presoji sodišča bi prvostopenjski organ navedeno vlogo, glede na njeno vsebino, moral obravnavati kot zahtevo za spremembo potrdila - Izpisa iz registra kmetijskih gospodarstev z dne 26. 10. 2009 in o njej meritorno odločiti v skladu z določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, in sicer bodisi izdati spremenjeno potrdilo, ali pa izdati odločbo, s katero bi zavrnil zahtevo za spremembo potrdila.
ZPSV člen 3. ZDoh-1 člen 24, 25. ZDoh-1D člen 6, 16, 102.
prispevki za socialno varnost - na podlagi sodbe izplačana plača - zamudne obresti - vračilo prispevkov za socialno varnost
Po določbah ZPSV se prispevki plačujejo od vseh prejemkov in torej od vseh izplačil, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Takšno izplačilo je tudi plača, pa čeprav je izplačana na podlagi sodbe, ter posledično tudi zamudne obresti iz tega naslova. To pomeni, da imajo zamudne obresti, ne glede na njihovo značilnost odmere oziroma sankcije za nepravočasno plačilo, naravo prejemka, ki izhaja iz delovnega razmerja, in s tem prejemka, od katerega se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - dejanska raba zemljišča - izvedeniško mnenje
Sodišče se strinja z zaključkom organa, da je glede na ugotovljeno vrsto rabe (travnik 3. razreda) vračilo nepremičnine možno. Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da obravnavana nepremičnina leži v območju, za katerega je bil sprejet zazidalni načrt, po katerem je bila navedena nepremičnina predvidena za površino za ozelenitev, saj so vlagatelji uspeli na predpisan način izkazati drugačno vrsto rabe.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - posebna olajšava za istega vzdrževanega družinskega člana - dogovor zavezancev
Glede na spisovno izkazano nezmožnost strank, da se dogovorita glede višine uveljavljanja davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, je pravilen zaključek obeh upravnih organov, da se vsakemu zavezancu za vzdrževanega mld. otroka prizna polovica davčne olajšave pri odmeri dohodnine za leto 2009.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka verjetno izkazati že ob njegovi vložitvi, v konkretni zadevi pa tožnik zgolj s sklicevanjem na svoje zdravstveno stanje (živčni stresi), o katerem ni predložil nobenih dokazil, takih okoliščin ni izkazal, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Posledično je tudi tožnikova tožba prepozna.
V obravnavanem primeru prvostopenjski organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi dveh spornih računov, za katere ugotavlja, da ju je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“. Tožniku očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ni bila priznana.
Podan je tudi subjektivni element na strani tožnika in sicer, da bi glede na okoliščine posla mogel in moral vedeti, da sodeluje pri utaji davka. Gre za neobičajno poslovno prakso, kljub zatrjevanju tožnika, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računa, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ in tožena stranka zaključujeta, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
davčni postopek - upravni postopek - nova dejstva in novi dokazi - pritožbena novota - tožbena novota - načelo poštene uporabe pravic
Stranka lahko v pritožbi z uspehom uveljavlja samo takšna nova dejstva, ki so že obstajala pred izdajo odločbe na prvi stopnji, pri čemer mora obvezno obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku na prvi stopnji. Omejitev je namenjena preprečevanju zavlačevanja postopka in pomeni, da upravni organ dejstev in dokazov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezan vsebinsko presojati. Smiselno enako določbo ima tudi ZUS-1 v tretjem odstavku 20. člena glede upravnega spora.
zahteva za izločitev uradne osebe - zavrnitev zahteve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev načelnika upravne enote, ker gre za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, kar pomeni, da v takem primeru ni mogoče vložiti niti tožbe zaradi molka organa. Upoštevaje določbo drugega odstavka 28. člena ZUS-1, lahko namreč stranka v primeru molka drugostopenjskega organa sproži upravni spor, kot če bi bila strankina pritožba zavrnjena, to pa pomeni, da bi upravno sodišče moralo odločati o zakonitosti tega akta.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007 – 2013 v letih 2007-2013 člen 23.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Uredba 1975/2006/ES v 16. členu določa za primer, da znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino, določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe 796/2004/ES, več kot 20 % ugotovljene površine, da se pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri. Ker je v obravnavanem primeru znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, je bila odločitev o zavrnitvi celotnega tožnikovega zahtevka pravilna.
ZDavP-2 člen 146, 151, 156. ZP-1 člen 57, 202. ZST-1 člen 34, 35. ZUP člen 251, 251/1, 251/2, 259.
sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - sodna taksa - davčna izvršba - povprečnina - globa - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sprememba izreka na drugi stopnji - izpodbijanje izvršljivosti
Drugostopenjski organ je ugotovil, da so izvršilni naslovi, na podlagi katerih se izvršba opravlja, v izreku sklepa o izvršbi pomanjkljivo navedeni, ter nato, ustrezno listinam v spisu, spremenil izrek sklepa, kar je skladno z določbami ZUP.
Davčni organ niti po določbah ZDavP-2 niti po določbah ZUP ni pristojen za to, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izvršilnih naslovov ter ali je potrditev izvršljivosti na njih pravilna.
vročitev odločbe - pravnomočnost odločbe - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zemljiški kataster - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Tožnik utemeljeno ugovarja, da bi mu sporna odločba z dne 5. 2. 1985, kot zemljiškoknjižnemu lastniku spornih dveh parcel v času izdaje odločbe, morala biti vročena. Ker mu ta odločba nesporno ni bila vročena, to pomeni, da le-ta ni mogla postati pravnomočna. Iz tega pa sledi, da je njegova zahteva za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na odločbi z dne 5. 2. 1985 utemeljena.
Po razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti mora upravni organ tožniku vročiti odločbo, zoper katero bo imel nato možnost uveljavljati pravna sredstva.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - prekluzivni rok
Tožeča stranka organu prve stopnje ni dostavila v roku 30 dni od prejema sklepa niti ni zaprosila za podaljšanje roka, zahtevanega dokazila, da se je prijavila na javni poziv. V sklepu o prekinitvi postopka je bila opozorjena na to, da bo postopek ustavljen, če v roku ne bo predložila navedenega dokazila. Posledica opustitve naloženega ravnanja je sklep o ustavitvi postopka. Z navedenim sklepom je bilo o zahtevi za denacionalizacijo z dne 7. 12. 1993 v celoti odločeno, zato je organ pravilno opredelil vlogo z dne 7. 1. 2011 kot novo zahtevo za denacionalizacijo.
V konkretnem primeru denarni tok na podlagi predmetnega posla ni izkazan, tako plačilo dejansko ni bilo izvedeno in gre za navidezen posel. Vse objektivne okoliščine pri sklepanju obravnavanega posla kažejo, da je bil sporni račun izdan zgolj z namenom pridobitve davčno ugodnejšega položaja (uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV). Po vsebini gre za prikrit pravni posel, s katerimi je tožeča stranka dokazovala pravico do odbitka vstopnega DDV.
ZDavP-2 člen 97. ZDavP člen 169. ZDoh člen 6, 6/1, 6/1-5.
dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - kasnejša odprava odmerne odločbe - vračilo davka
Tožnik kljub temu, da je bila z odločbo Ministrstva za finance odpravljena odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leti 1996 in 1997, ki jo je v ponovljenem postopku izdal prvostopenjski organ, vračila obveznosti, ugotovljenih z navedeno (prvostopenjsko) odločbo ne more zahtevati. S to odločbo namreč tožniku davčna obveznost ni bila naložena v plačilo in tožnik obveznosti na njeni podlagi tudi ni plačal. Dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, je bil, skupaj z med letom plačanimi akontacijami, po uradni dolžnosti upoštevan pri odmeri dohodnine. Davčna obveznost tožnika je bila tako ugotovljena in naložena v plačilo šele z odločbo o odmeri dohodnine.
dohodnina - odmera dohodnine v obnovljenem postopku - obresti na prejeta posojila - navidezni pravni posel
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je šlo pri izdaji, nakupu in izplačevanju donosov obveznic za fiktivni posel, ki je bil izveden z namenom izogibanja plačila davkov in ki dejansko predstavlja prikrita posojila fizičnih oseb družbi.