Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva.
Pritožbene navedbe se nanašajo izključno na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, torej na zakonitost odločitve o tožbenem zahtevku, česar pa v pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji ni dovoljeno uveljavljati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - tehnološki razlog
Uvajanje novih tehnoloških in organizacijskih rešitev v delovnem procesu je stvar delodajalca, ki hkrati prevzema odgovornost za take rešitve. Pri tem je dolžan upoštevati določbe Zakona o varnosti in zdravju pri delu, čemur je bilo po ugotovitvi sodišča pri toženi stranki zadoščeno. Kolikor zaradi uvedbe takih rešitev preneha potreba po opravljanju dela določenih delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je v smislu določb 1. alinee prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
S pritožbo je mogoče uspešno uveljavljati le neenotno sodno prakso sodišč druge stopnje (glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev). Ker se tožeča stranka v podkrepitev svojih navedb sklicuje na sodbo sodišča prve in ne druge stopnje, s pritožbo ne more uspeti.
Ker tožnik ni niti zatrjeval in ne dokazal, da odločitev v zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, oziroma da v praksi sodišč druge stopnje glede bistvenih vprašanj za odločitev v zadevi ni enotnosti, s pritožbo ni mogel uspeti.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba
Če pritožnik ne navaja razlogov, ki jih v zvezi z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje navaja 30. člen ZDSS-1, temveč navaja in utemeljuje razloge, ki se nanašajo na stvar samo (predmet spora), pritožba ne more biti utemeljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi napak pri odpovedi, ob hkratni ugotovitvi, da sicer obstoji utemeljen poslovni razlog za odpoved, z vidika varstva zaposlitve delavcu praviloma ne bi mogla prinesti ugodnejše rešitve, kot mu je zagotovljena s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto.
Vrhovno sodišče je na podlagi drugega in tretjega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP izdalo sklep, v katerem je ugotovilo, da je tožena stranka umaknila vloženo revizijo.
Odločbi tožene stranke z dne 31. 7. 2002 in 21. 2. 2003 sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji, dostopni oziroma znani v času izdaje teh odločb. Kasnejša zdravstvena dokumentacija na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ne more vplivati.
ZDR člen 80, 80/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniška odsotnost - nespoštovanje navodil zdravnika - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - odpovedni rok
Če delodajalec po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, pogoj nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR) ni podan.
ZDR člen 86, 86/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/5.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opredelitev kršitve - preizkus pravočasnosti odpovedi - bistvena kršitev določb postopka - nasprotja v izreku sodbe
Za pravilnost odločitve o nezakoniti odpovedi zadošča že ugotovitev sodišča druge stopnje, da očitane kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici niso vsebinsko in časovno opredeljene, zaradi česar tudi ni mogoče preizkusiti pravočasnosti odpovedi glede subjektivnega ali objektivnega roka. Sodišče druge stopnje je pravilno izhajalo iz tega, da mora delodajalec navesti odpovedni razlog in ga pisno obrazložiti (drugi odstavek 86. člena ZDR), te navedbe oziroma obrazložitev pa morajo biti dovolj konkretne.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - obnova - obnovitveni razlog - nova dejstva - kazenska oprostilna sodba
Po določbi 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu tega predpisa so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti s tem izrednim pravnim sredstvom napadene odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - datum prenehanja delovnega razmerja - sodno varstvo
Zoper delavčevo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 81. člena ZDR) in zoper njegovo izredno odpoved (tretji odstavek 81. člena in prvi odstavek 112. člena ZDR) zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko tudi delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi.
Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca se lahko ugotavlja le posredno – v zvezi s presojo utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino po drugem odstavku 112. člena ZDR oziroma zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela delavca.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o delovni zmožnosti tožnika v spornem času je tožena stranka v postopku in po pristojnih organih odločila v skladu z ZZVZZ in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bila odločitev v nasprotju z navedenimi predpisi, saj ugovarja le ugotovljenem dejanskem stanju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - preverjanje možnosti zaposlitve
Po petem odstavku 88. člena ZDR rok za odpoved ni opredeljen kot rok, ki začne teči po tem, ko delodajalec preveri možnosti po tretjem odstavku 88. člena ZDR, temveč kot rok, ki teče od seznanitve z razlogom oziroma od nastanka razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - seznanitev z razlogom za odpoved - obvestilo o nameravani odpovedi - rok za odpoved
Tožena stranka je dne 28.8.2003 podala tožniku obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, iz katerega je ne glede na formulacijo posameznih besed moč razbrati, da za tožnika pri toženi stranki ni več primernega dela. Z dnem izdaje navedenega obvestila je bil v celoti izpolnjen dejanski stan za začetek teka 30-dnevnega subjektivnega roka za odpoved. Ker je tožena stranka podala odpoved šele 2.10.2003, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila podana v nasprotju z določbami petega odstavka 88. člena ZDR.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina - tuj državljan - izbirna pravica - mednarodni sporazum o socialni varnosti
S tem, ko je pokojni uveljavil invalidsko pokojnino pri tujem nosilcu zavarovanja tudi ob upoštevanju v RS dopolnjene pokojninske dobe, je izčrpal izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Poleg tega sta tudi tožeči stranki sami najprej izbrali bosanskega nosilca zavarovanja, ki jima je priznal pravico do družinske pokojnine v višini 80 % zneska pokojnine, ki je šel umrlemu na dan njegove smrti. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da sta s tem na podlagi drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 izčrpali pravico do izbire pokojnine, ki jo bosta uživali.
Ker tožene stranke v času odločanja o zahtevi tožečih strank še niso zavezovala določila Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, je odločitev utemeljeno sprejela zgolj na podlagi takrat veljavnih predpisov (ZPIZ-1).
invalid - duševno in telesno prizadete osebe - nadomestilo za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencem
Sodišči prve in druge stopnje sta svoje stališče o nepotrebnosti izvedbe predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke zadovoljivo pojasnili. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi to, da tožnik razen izvida z dne 19. 9. 2005, ki pa se ne nanaša na njegovo zdravstveno stanje v obdobju pred dokončnostjo izpodbijane odločbe in kot tak v predmetnem postopku nima dokazne vrednosti, ni predložil nobene medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala drugačno zdravstveno stanje, kot sta ga ugotovili invalidski komisiji.