ZUS-1 člen 22, 22/1, 23, 24.ZPP člen 120.URS člen 127.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje je dopustno vložiti ob pogojih iz 24. člena ZUS-1, to je, kadar stranka iz opravičenih razlogov zamudi opravo procesnega dejanja (vložitev tožbe oziroma drugega pravnega sredstva), ni pa dopustno uveljavljati vrnitve v prejšnje stanje po tem, ko je o vloženem pravnem sredstvu sodišče že odločilo.
Ker je bila vrednost zavarovane stvari - ukradenega avtomobila ugotovljena na dan cenitve in s tem zagotovljena ohranitev realne vrednosti zavarovalnine do tega dne, bi priznavanje celotnega zneska zamudnih obresti od postavitve zahtevka dalje pomenilo podvajanje valorizacije. Ureditev zamudnih obresti po ZPOMZO, ki loči prave zamudne in valorizacijske obresti, omogoča, da se tožeči stranki od postavitve obrestnega zahtevka do 27. 6. 2003 prisodijo zamudne obresti kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih obresti po temeljni obrestni meri. 28. 6. 2003 je začel veljati ZPOMZO, ki je opustil ločevanje med pravimi realnimi zamudnimi obrestmi in valorizacijskimi obrestmi, zato tožeči stranki od 28. 6. 2003 pripadajo zamudne obresti v višini, ki jih predpisuje ZPOMZO-1.
Neizročitev posojenega zneska predstavlja neizpolnitev posojilodajalčeve pogodbene obveznosti, namen kršenega pravila pa odkazuje na sankcije iz 103. člena OZ. Ni pa sankcija za neizpolnitev pogodbene obveznosti neveljavnost (ničnost) posojilne pogodbe, zato za odločitev o ničnosti posojilne pogodbe ni pomembno, ali je toženec tožnikoma znesek posojila izročil ali ne.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-4, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zavrnitvijo dokaznega predloga obrambe, ki je temeljil na podmeni, da je bilo dejansko stanje drugačno, kot pa ga je ugotovilo in obrazložilo sodišče, obsojencu ni bila kršena pravica do obrambe.
Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, zato sme zavrniti dokazni predlog obrambe, če je dejstvo, ki naj bi se z njim dokazovalo, že dokazano in se pokaže nadaljnje izvajanje dokazov kot nepotrebno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 89.ZPP člen 86, 86/4, 374.
revizija - dovoljenost - postulacijska sposobnost
Revizija, ki jo vloži stranka, ki ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, se kot nedovoljena zavrže, ker jo je vložila oseba, ki te pravice zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nima.
pripor - podaljšanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteva za varstvo zakonitosti je dopustna le zoper sklep o prvem podaljšanju pripora po vloženem obtožnem aktu, ne pa tudi zoper vse nadaljnje sklepe o podaljšanju pripora, ki so bili izdani na podlagi določbe drugega odstavka 207. člena ZKP.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 371, 371/1-8, 371/1-11.
pripor - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - drugi kazenski postopki - domneva nedolžnosti
Okoliščina, da tečejo zoper obdolženca kazenski postopki, je relevantna v okviru presoje obdolženčevih osebnih lastnosti in skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o obstoju ponovitvene nevarnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004598
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372/1-4.KZ člen 169, 169/1, 169/3, 171.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - utemeljitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti
Če gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega in subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, gre lahko za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, ne pa za kaznivo dejanje razžalitve.
bistvene kršitve določb kazenskega postopke - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - materialna obramba - sposobnost spremljanja glavne obravnave
Obsojencu, ki je na glavni obravnavi sicer uvodoma navajal, da zaradi slabega sluha ni razumel in slišal vsebine obtožnega predloga, nato pa sodeloval v postopku, sam izvajal materialno obrambo, zagovarjal pa se je v navzočnosti zagovornika, v postopku ni bila kršena pravica obrambe.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - navzočnost na glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti
Za odreditev pripora za zagotovitev navzočnosti obtoženca na glavni obravnavi po drugem odstavku 307. člena ZKP zadostuje, da se obtoženec, ki je bil v redu povabljen, očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo in za pripor ni nobenega od razlogov iz 201. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner stranke v postopku - odločanje v pritožbenem postopku
Med razloge, ki jih je mogoče subsumirati kot pravni standard "drugih tehtnih razlogov" po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je ena od pravdnih strank zunajzakonski partner sodnice, ki sodniško funkcijo opravlja na oddelku sodišča, ki bi skladno s predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti moralo odločiti o pritožbi. To še posebej velja za konkreten primer, ko gre za oddelek z relativno majhnim številom sodnikov.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-4.ZP-1 člen 208, 208/1-1, 210.
tožba zaradi molka organa - dovoljenost - izpodbijanje odločbe o prekršku - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ker ima stranka zoper odločbo o prekršku zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem, kar izrecno izhaja iz določbe 208. in 210. člena ZP-1, ne gre za upravni akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, zato zoper tako odločbo ni mogoče vložiti pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.
revizija - dovoljenost - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje
Revident s sklicevanjem na konkretno sodbo ni izkazal neenotnosti sodne prakse, saj sodišče s tisto sodbo ni odločalo o v tem upravnem sporu spornem pravnem vprašanju, pač pa je tožbi ugodilo iz procesnih razlogov, torej ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
začetek teka zastaralnega roka - zastaranje - dospelost terjatve
Dospelost terjatve je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika. V takem primeru začne zastaranje teči po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja.