odgovornost države za škodo, ki jo povzroči upravni organ - registracija vozila na podlagi ponarejene listine - profesionalna skrbnost
Uslužbenec upravnega organa je sicer ob registraciji vozila dolžan postopati z večjo stopnjo skrbnosti, vendar pa je stvar dokazovanja in dejanskih ugotovitev, ali mu je v konkretnem primeru bilo mogoče prepoznati ponarejene listine.
odvzem carinskega blaga - nezakonit vnos na carinsko območje
Pri tem je bil pravilno uporabljen tudi 43. člen CZ, ki v prvem odstavku določa, da carinski organ ob najdbi nezakonito vnesenega blaga na carinsko območje sprejme potrebne ukrepe, vključno s prodajo blaga, da vzpostavi zakonito stanje.
S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek).
Začetek zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo iz tretjega odstavka 201. člena ZOR praviloma sovpada s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano tako ustali (upoštevati je treba tako izboljšanje kot poslabšanje), da je mogoče presojati vprašanje obstoja škode in posledično tudi vprašanje obstoja posebno težke invalidnosti bližnjega.
odgovornost izvajalca javnih del - odgovornost organizatorja del - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Zgolj dejstvo, da se je sodišče druge stopnje strinjalo z razlogi sodbe sodišča prve stopnje, ne utemeljuje kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Tožena stranka zagotavlja pravico do nadomestila plače svojim zavarovancem tako, da njihovim delodajalcem refundira sredstva za neposredna izplačila na podlagi podatkov in dokumentacije delodajalca. Ne gre za upravno odločanje, temveč za neposredno nakazilo denarnih zneskov zavarovančevemu delodajalcu na podlagi podatkov, za katere jamči delodajalec.
Ker zakon izrecno napotuje na neposredno uveljavljanje zahtevkov iz naslova neutemeljenih izplačil v smislu uveljavljanja obligacijskih zahtevkov, je s tem izključeno upravno odločanje tožene stranke kot javnega zavoda z javnimi pooblastili o že izplačanih denarnih zneskih iz naslova nadomestila plače oziroma iz naslova pravic iz zdravstvenega zavarovanja nasploh.
pripor - sklep o priporu - ponovitvena nevarnost - drugi kazenski postopki - domneva nedolžnosti
Pri presoji pripornega razloga ponovitvene nevarnosti sodišče lahko upošteva tudi druge kazenske postopke, ki tečejo zoper istega obdolženca, če je v teh (drugih) postopkih sodišče že presojalo obstoj utemeljenega suma.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2. ZPP člen 11, 42, 42/1. ZUP člen 260, 260-2.
carine – obnova postopka – združitev revizij – dovoljenost revizije – pravica ali obveznost stranke, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – pravne posledice izdaje sklepa o obnovi – trditveno in dokazno breme – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Spor o uvedbi obnove postopka obračuna carinskih dajatev ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev ne vpliva, da bodo v obnovljenih postopkih lahko izdane odločbe, v kateri bo pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - odklonitev dela - obveznost obveščanja - utemeljenost odpovednega razloga
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). Zakon torej kumulativno določa dva pogoja, zato za zakonitost odpovedi ne zadošča že ugotovitev, da je dokazan razlog za odpoved iz prvega odstavka 111. člena ZDR.
razrešitev direktorja zavoda - odgovornost za porabo proračunskih sredstev
Ugotovitve proračunske inšpekcije temeljijo na pregledu listinske dokumentacije pri A. in ugotovitve, da je tožnik kot direktor A. sklepal pogodbe o avtorskem delu za dela, ki bi jih moral A. s svojimi delavci opraviti v okviru svoje redne dejavnosti. Zato sama opustitev zaslišanja navedene priče tudi ne pomeni kršitve z ustavo zajamčene človekove pravice do enakega varstva pravic.
spor o obstoju delovnega razmerja - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
O sporu zaradi razveljavitve pogodbe o zaposlitvi in zaradi razveljavitve sklepa o razporeditvi na položajno mesto v občinski upravi je pristojno odločati Delovno sodišče.
veljavnost pravnega posla - ugotavljanje dejstev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pritožbeno sodišče je ugovor tožene stranke, ki oporeka veljavnosti pravnega posla, prezrlo oziroma je veljavnost pravnega posla enostavno predpostavljalo. S takšnim ravnanjem jo je prikrajšalo v njeni pravici, da sodeluje v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ki ji na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe strank vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.
pravna narava pogodbe - neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - odplačnost - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - nujni delež - standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča
Glede na razloge, voljo in namen pogodbenic ter izpolnitvenem ravnanju pogodbenic (opravljanje nege in pomoči v zameno za prenos premoženja) je bilo spoštovano načelo enake vrednosti dajatev, saj sta bili obe vrednosti v času sklenitve pogodbe približno enaki - sorazmerni. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo nekatere dokazne predloge (izvedenca medicinske, gradbene in kmetijske stroke ter opravo poizvedb o dohodkih zapustnice). Ti dokazi so namreč nerelevantni, saj ne bi mogli vplivati na odločitev oziroma izpodbiti ugotovitev o razlogih, namenu in volji pogodbenic.
sklep o vrnitvi doktorske disertacije v dopolnitev - stvarna pristojnost - akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom se ni odločalo o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku, saj ocena ni pravica ali pravna korist osebe, ki se izobražuje.
ZPP člen 7, 7/2, 155, 155/2, 214, 402, 405. Odvetniška tarifa člen 14, 14/2.
odvetniška tarifa - davek na dodano vrednost (DDV) - pravdni stroški - dokazno breme - zahteva za varstvo zakonitosti
Določbi drugega odstavka 155. člena ZPP oziroma drugega odstavka 14. člena ODT ne nudita podlage za odstopanje od načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ne zadošča torej, da odvetnik priglasi strošek plačila DDV in izjavi, da je zavezanec za plačilo, ampak mora predložiti listino, iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV.
S tožbo izpodbijani akt je bil izdan na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik, ta akt pa v izreku ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici. Odločitev tožene stranke dejansko predstavlja le procesno odločitev, saj je bilo z njo odločeno le, da se pritožba zavrne.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-8, 414.ZZZDR člen 129, 129a.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku v zakonskih sporih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost sodelovanja v postopku
Mogoče se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (primerjaj s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP). Ni pa mogoče soglašati z nadaljnjim sklepom, da toženec s pritožbenimi navedbami glede otroškega dodatka, ki naj bi ga prejemala tožnica za hčerki, ni zadostil zahtevam o trditvenem in dokaznem bremenu.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/5.ZPP člen 226, 226/3, 227, 228, 278.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - negativna dejstva - dokazno breme dolžnika in upnika
Določilo drugega odstavka 53. člena ZIZ ne prerazporeja dokaznega bremena. Zahteva, da mora dolžnik, ki zatrjuje negativna dejstva, predlagati, naj sodišče upnika pozove na predložitev ustreznih listin, ne bi bila v skladu z izhodiščem, da je dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tista, ki zatrjuje neobstoj dejstva.
Pretirana strogost v razmerju do dolžnika bi pri izvršbi na podlagi verodostojne listine brez utemeljenega razloga vzpostavila neravnovesje med upnikom in dolžnikom.
ZIKS člen 145b, 145c.ZDen člen 72, 72/2.URS člen 30, 33, 67.
pasivna legitimacija - vrnitev zaplenjenih nepremični - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - zavezanec za plačilo odškodnine
Vse pravne osebe, v premoženju katerih so stvari, ki (še) niso v zasebni lasti, so zavezanci za vračilo teh stvari, ne glede na to, da v 145.b členu ZIKS niso izrecno navedene.