status civilnega invalida vojne - revizija - meje preizkusa izpodbijane sodbe - materialni zakonski rok
Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje v revizijskem postopku. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je Vrhovno sodišče presodilo, da izpodbijana sodba temelji na pravilni materialnopravni podlagi, da jo je sodišče prepričljivo obrazložilo in k razlogom sodišča prve stopnje nima ničesar dodati.
ZSZ člen 2, 2/1, 32, ZPP člen 224, 224/1, 243.ZureP-1 člen 2, 2/1-4, 80.
kmetijsko zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča in višina odškodnine - nezazidano stavbno zemljišče - sprememba namembnosti zemljišča - prostorski plan
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZSZ spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010956
ZMZ člen 51, 51/4.ZUS-1 člen 29, 29/3, 30, 36, 36/1-2, 78, 78/1.ZOdv člen 2.ZPP člen 108, 108/2.
tožba vložena pri nepristojnem organu - očitna pomota - odvetnik
Kot pravnim strokovnjakom odvetnikom ni mogoče pripisati nevednosti, zato v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni mogoče šteti, da je bila obravnavana vloga očitno pomotoma vložena pri nepristojnem organu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja.
Splošni pogoji za zavarovanje imetnika in voznika vozila za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus 95 člen 1, 1/1, 6. ZTLR člen 34.ZOR člen 771.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus - prenehanje zavarovalnega razmerja - izročitev motornega vozila - prevzem vozila zaradi komisijske prodaje
Prenehanje veljavnosti AO-plus zavarovanja lahko povzroči le kvalitativno takšna (stvarnopravna) izročitev motornega vozila, ki meri na prenos lastninske pravice na premični stvari - motornem vozilu. Za takšen primer pri prevzemu avta zaradi komisijske prodaje s strani komisionarja ni šlo.
ZDen člen 2, 51, 51/1, 88. ZSpo člen 64. URS člen 156.
športni objekti - določitev zavezanca za vračilo v naravi
Podlaga za odločanje v tej zadevi so določbe ZDen, po katerih se podržavljeno premoženje praviloma vrača v naravi (2. člen). Pri tem je zavezanec tisti, v čigar premoženju se podržavljeno premoženje nahaja (prvi odstavek 51. člena ZDen), to pa je v tem primeru A.A. zveza, ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot imetnik pravice uporabe spornega zemljišča in vračanju v naravi ves čas postopka in tudi sedaj ne nasprotuje.
ZKZ člen 19, 20, 21, 22, 23.OZ člen 21, 21/1, 28, 28/3, 33, 33/5, 350, 512, 513.
prekluzivni rok - pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - zavrnitev prodaje - tožba na sklenitev pogodbe - čas sklenitev pogodbe - odložni pogoj
Ni razloga, da bi določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč razlagali drugače kot tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Poleg tega iz celotnega poglavja ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih takšno razlago. Določil je namreč obliko in vsebino ponudbe ter izjave o sprejemu, ni pa uredil morebitnega naknadnega trenutka sklenitve pogodbe, torej, da bi morala ponudnik in sprejemnik ponudbe z najboljšim vrstnim redom naknadno ponovno izraziti svoje soglasje za sklenitev pogodbe. Poleg tega ni uredil situacij, do katerih bi lahko prišlo v času med sprejemom ponudbe in dejansko sklenitvijo pogodbe. Zaradi tega moramo sklepati, da je bil zakonodajalčev namen, da se za določitev časa sklenitve pogodbe uporabijo splošna pravila OZ. Ker je za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enote, je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve (19. in 22. člen ZKZ).
carina - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - naknadni obračun carinskega dolga
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - seznanitev z razlogom za odpoved
Stališče, da je treba kot datum, od katerega teče 15 - dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, šteti le datum, ko je bil opravljen zagovor ali datum, ko je bil le-ta predviden, ni pravilno. ZDR prekluzivnega roka za podajo odpovedi ne veže na zagovor delavca, temveč na dejansko seznanitev delodajalca z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, kar pa je ugotovitev dejanskega stanja.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
Z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer je bila upoštevana tudi slovenska pokojninska doba, je tožnik opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival.
starostna pokojnina - odmera od dejanske pokojninske osnove - zavarovanje za ožji obseg pravic - pretežen del zavarovanja - dokup pokojninske dobe - kmetijska dejavnost
Na podlagi 159. člena ZPIZ/83 dokupljena doba se lahko upošteva le pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice in pri odmeri starostne pokojnine, ni pa je mogoče upoštevati pri ugotavljanju pretežnega dela zavarovalne dobe za ožji ali širši obseg pravic na podlagi osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1.
Ob izostanku izrecne zakonske opredelitve pojma "pretežen" je izpodbijana sodba kot pretežni del zavarovanja pravilno štela zavarovanje v obsegu, večjem od polovice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - diskriminacija - starost - neutemeljeni odpovedni razlogi
Kršitev prepovedi diskriminacije ima na podlagi sedmega (prej petega) odstavka 6. člena ZDR za posledico odškodninsko odgovornost delodajalca, kot neutemeljeni odpovedni razlogi pa se štejejo le tisti, navedeni v deveti (prej osmi) alineji 89. člena ZDR. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi nobenega od takih razlogov, ampak zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
delovno razmerje za določen čas - izvršitev dela, ki traja določen čas - transformacija - obličnost
Zahteva po pisni obliki kot konstitutivnem elementu pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja, ne izhaja niti iz določil ZTPDR in ZDR/90 niti iz SKPgd (izjema je sklenitev pogodbe o zaposlitvi z zasebnim delodajalcem). Med delavcem in delodajalcem je bil torej obstoj delovnega razmerja mogoč tudi brez poprejšnje sklenitve pisne pogodbe o zaposlitvi, v primeru spora pa je bilo potrebno dokazati elemente delovnega razmerja. To velja tudi za delovno razmerje za določen čas, vključno z obstojem razloga za sklenitev tovrstnega delovnega razmerja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neopravičen izostanek z dela - obstoj dveh pogodb o zaposlitvi
Delavec istočasno ne more imeti sklenjenih dveh pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, niti pri dveh niti samo pri enem delodajalcu. Če je (pa čeprav v nasprotju z zakonskimi določbami) tožnica z novim delodajalcem podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, to pomeni, da je stara pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Delodajalec zato niti ni imel možnosti, da bi odpovedoval tudi to pogodbo, ki ni bila več temelj za obstoj delovnega razmerja, ker je bila nadomeščena z novo pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 149.ZOR člen 63, 88.ZGJS člen 28. ZGD člen 246, 247, 248.
direktor - razrešitev - sklep o razporeditvi - dokazovanje vročitve - razlika plače - upravičenost člana uprave za zastopanje - nesporazum
Če vročilnice ni, ni izključeno dokazovati na drugačen način, da je bila vročitev dejansko opravljena.
V razmerju med sklepom o razporeditvi, ki tožniku določa tudi plačo in kasneje (naslednji dan) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, velja kasnejše pogodbeno določilo.
Dejstvo, ali je uprava tožene stranke sprejela ali ni sprejela odločitve o tem, da se s tožnikom podpiše pogodba o zaposlitvi s takšno ali drugačno vsebino, v ničemer ne vpliva na upravičenost P. Ž. (član uprave), da s tožnikom podpiše pogodbo o zaposlitvi. Tudi če se P. Ž. pri podpisu te pogodbe ne bi držal navodil v zvezi s podpisovanjem in vsebino takšnih pogodb, to ne bi imelo nobenega vpliva na veljavnost same pogodbe.
Neutemeljeno je uveljavljanje nesporazuma, ki ga ureja 63. člen ZOR, saj med strankama ni bilo nesporazuma o naravi pogodbe niti o podlagi ali predmetu obveznosti. Določitev višje ali manjše plače ne predstavlja drugega predmeta obveznosti, saj se s tem ne spremeni identiteta samega predmeta urejanja (v tem primeru plače).
V teoriji in praksi je uveljavljena t. i. aprehenzijska teorija, po kateri je kaznivo dejanje dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem omogoči dejansko razpolaganje s stvarjo.
Pomen kršitve pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja se pri izredni odpovedi delodajalca ne presoja po 14. členu KZ. Ob ugotovitvi takšne kršitve se z upoštevanjem vseh okoliščin in interesov obeh strank presoja, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). Gre za presojo v pogodbenem odnosu dveh strank, ki ga med drugim karakterizira osebno in neprekinjeno opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca in v katerem velja načelo prepovedi škodnega ravnanja (4. in 35. člen ZDR).
Stranka mora odvetnika pooblastiti za zastopanje v postopku revizije. Ni dovolj, da se "postavljeni odvetnik" v postopku izkaže z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč.
ZTPDR člen 73.ZDR člen 184.ZOR člen 154, 200.OZ člen 131, 179.UZITUL člen 14.ZObr člen 108, 108/2.
vojaški pilot - prestop iz JLA v Teritorialno obrambo RS - nedopustno ravnanje - nezakonita razporeditev - odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je s tem, ko je tožnika razporedila na fiktivno delovno mesto s plačo, ki je bila bistveno nižja od plače drugih pri njej zaposlenih delavcev z enakim činom in strokovno izobrazbo, ki pa so bili razporejeni na ustrezna delovna mesta, ravnala v nasprotju z določbo 14. člena UZITUL.
Ni razloga, da delodajalec, ki z nezakonito odločitvijo poseže v pravice delavca iz delovnega razmerja, ne bi odškodninsko odgovarjal tudi za škodne posledice v delavčevi nepremoženjski sferi, seveda pod pogojem, da so kumulativno izpolnjene tudi vse druge temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti.
S predčasno upokojitvijo na podlagi določbe drugega odstavka 108. člena ZObr tožniku osebnostne pravice niso mogle biti kršene.
ZPP člen 7, 212.ZPIZ člen 309. ZPIZ (1983) člen 10, 11, 159.
kmetijska dejavnost - dokupljena doba - plačilo prispevkov - dokazno breme - dokazovanje s pričami
Za odločitev o tožbenem zahtevku je bilo (edino) odločilno dejstvo, ali je tožnica plačala prispevek, na podlagi katerega bi se ji opravljanje kmetijske dejavnosti v spornem obdobju vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalne doba. Procesno in materialno dokazno breme za dokazovanje tega dejstva je bilo na tožnici in ne na toženi stranki.
Tudi če bi sodišče na podlagi izjav prič štelo za dokazano, da je tožnica plačala prispevek, bi ostalo nedokazano, ali je bilo plačilo opravljeno v roku in v določeni višini.