predsednik uprave - utemeljen razlog za odpoklic - odpravnina
Pojma krivdnih razlogov (prvi odstavek 250. člena ZGD) ni mogoče razlagati v smislu kazenskopravnega pojmovanja krivde niti v smislu krivdnih razlogov delovnega prava (razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi), ampak ga je potrebno razumeti širše. To je še posebej očitno pri razlogu nesposobnosti vodenja poslov, ki sam po sebi ne pomeni krivdnega ravnanja pri vodenju, temveč nesposobnost, ki dejansko celo izključuje krivdo. Razlog nesposobnosti se seveda presoja individualno.
Priče so izpovedale o slabem vodenju, izgubi zaupanja članov uprave do predsednika, nezmožnosti sprejemanja enotnih odločitev, dejstvu, da predsednik uprave ni koordiniral dela uprave, itd. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev je logičen in pravilen zaključek, da ni prihajalo do problemov le zaradi prevelikega števila članov uprave, ampak tudi zaradi dela predsednika uprave.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi poslovnega, ekonomskega rizika poslovanja, ki je bil povezan z vsakokratnim obsegom naročil za znane kupce. To ni eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in ga tudi ni mogoče šteti za razlog povečanega obsega dela.
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.
končni zapis - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - sodna pristojnost
V končnem zapisu ugotovljene nepravilnosti lahko vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko in zapis kot tak predstavlja uveljavljanje pogodbenih - civilnopravnih pravic na podlagi sklenjene pogodbe in ne oblastno odločanje nosilca javnih pooblastil. Zato končni zapis ne uživa samostojnega sodnega varstva.
namenska uporaba proračunskih sredstev - neupravičena pridobitev - ugovor nenastale pravice - trditveno in dokazno breme
Po sodišču prve stopnje ugotovljena skupna vrednost za investicijo v izgradnjo Pokritega olimpijskega bazena (POB) namenjenih toženkinih proračunskih nakazil tožnici znaša 66.600.000 SIT (sedaj 277.917 EUR), kar za dobrih 10 milijonov SIT presega znesek, ki ga je iz naslova lastnih vlaganj v izgradnjo POB vtoževala tožnica. Subsumpcija tega dejstva pod pravno pravilo, da stroga namembnost (proračunskih sredstev, ki jih je tožeča stranka prejela od tožene, izključuje obogatitev, vodi k sklepu, da je toženkin pravnozavorni (imepeditvini) ugovor utemeljen.
odgovornost vzgojno izobraževalnega zavoda - odgovornost osnovne šole za mladoletnika - poškodba v pretepu
Storilčeva razredničarka, ki je opazila konflikt med učencema še preden je prišlo do fizičnega obračuna in nastanka škode, je vse prehitro in zlahka štela, da je vse urejeno in nanj ni opozorila dežurne učiteljice. Slednja pa dežurstva ni opravljala dovolj vestno, saj je iz nepojasnjenega razloga stala več kot polovico petnajstminutnega odmora pri vhodih in se ni gibala po območju, ki bi ga morala nadzorovati. Tako sploh ni zaznala pretepa, ki bi ga lahko preprečila ali vsaj omilila in preprečila njegove posledice.
ZTel-1 člen 73, 73/1, 73/6, 73/7, 73/8, 73/9, 106, 108.ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
medomrežna povezava - operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij - pogodba o medomrežnem povezovanju - uskladitev pogodbe z zakonom - z odločbo naložena obveznost uskladitve pogodb - pravna podlaga za izdajo odločbe
Ker je bila sporna odločba izdana le zaradi uskladitve že sklenjenih pogodb o medomrežni povezavi z določbami ZTel-1, za izdajo take odločbe pa ni podlage v določbah ZTel-1, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo.
življenjsko zavarovanje - preklic določila o določitvi upravičenca do zavarovalnine
Tožnica ni postavila trditve, da jo je promisar kdajkoli obvestil o tem, da jo je določil za upravičenko. Iz njenih tožbenih trditev celo izhaja, da jo je o tem obvestila zavarovalnica šele po promisarjevi smrti. Ob takšnem stanju stvari je lahko promisar veljavno preklical določilo o koristi tožnice in določil za beneficiarja prvo toženko.
odškodnina - premoženjska škoda zaradi vloženega pravnega sredstva zoper odločbo o lokacijskem dovoljenju - zloraba pravic - protipravnost
Toženčevega šikanoznega namena ne potrjuje dejstvo, da kljub imetništvu izvirnika sporazuma, svoje lastninske pravice na stanovanju še ni vknjižil v zemljiško knjigo. Tožnica je stanovanje, ki naj bi pripadlo tožencu, kupila od tretjih v letu 1993, vendar po svoji kupni pogodbi še ni vknjižila lastninske pravice na stanovanju, zato tudi tožnik ni mogel vknjižiti svoje lastninske pravice po njunem sporazumu z dne 28. 4. 1993.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 100, 136.ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost po pravnomočnosti sklepa o izbvršbi na podlagi verodostojne listine - prebivališče dolžnika
Za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku po pravnomočnem sklepu o izvršbi na denarno terjatev (na podlagi verodostojne listine) je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je prebivališče dolžnikov, navedeno v predlogu za izvršbo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2. ZOsn člen 60a, 68, 68/2, 68/3.
ocenjevanje v šoli – presoja v upravnem sporu – ni upravni akt
Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku, niti se mu z oceno ne nalaga nobena obveznost. Upravni spor glede ocene zato ni mogoč.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - revizija - dovoljenost - vrednostni kriterij - odstop od sodne prakse - hude posledice - trditveno in dokazno breme
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu bi morala revidenta natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Tega pa revidenta, samo z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje, nista storila.
Po določbi 14. člena ZPP je sodišče, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in sicer samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezanosti na oprostilno sodbo ni in mora pravdno sodišče dejstva, relevantna za odločitev o tožbenem zahtevku, ugotoviti samo.
zahteva za varstvo zakonitosti - odmera sodne takse - sprememba vrednosti točke
Število točk, ki je podlaga za odmero vseh taksnih obveznosti v pravdi, se ugotovi ob vložitvi tožbe z računsko operacijo deljenja v denarju izražene vrednosti zahtevka s takrat veljavno vrednostjo točke.
Če se vrednost točke po vložitvi tožbe (in s tem po ugotovitvi vrednosti spora v točkah) spremeni, ta sprememba terja zgolj upoštevanje nove (ob odmeri takse za sodbo ali pravno sredstvo ali za drugo taksi podvrženo pravdno dejanje veljavne) vrednosti točke. Ni pa podlage za ponovno ugotavljanje vrednosti spora v točkah glede na novo vrednost točke (in s tem za znižanje ob vložitvi tožbe že v točkah ugotovljene vrednosti spora).
mednarodna zaščita - pospešen postopek - že izpostavljen preganjanju - že povzročena resna škoda
Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito se upošteva tudi dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju iz 26. člena ZMZ oziroma mu je bila povzročena resna škoda iz 28. člena ZMZ.
ZS člen 62, 62/2, 62/3, 62/5, 62/6, 62/7, 62/8.ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3.
predsednik sodišča - izbira in imenovanje - predlog Sodnega sveta - tožba zaradi posega v ustavne pravice
Ker ima tožnica zagotovljeno učinkovito sodno varstvo v upravnem sporu zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, s katero se postopek imenovanja predsednika sodišča konča, po določbi 1. odstavka 4. člena ZUS-1, ne more uveljavljati sodnega varstva v posebnem upravnem sporu zoper posamične akte, izdane v tem postopku.
ZPP člen 11, 98, 98/5, 108, 108/2, 343, 343/4, 365, 365/1-1, 366, 366/1.ZUS-1 člen 22, 22/1.
zastopanje v pritožbenem postopku - pravno sredstvo, vloženo po odvetniku - neizkazano pooblastilo - obvezna predložitev pooblastila - nepopolna vloga - združitev pritožb v skupno obravnavo in odločanje
Glede na peti odstavek 98. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, ki ga je vložil odvetnik brez predložitve pooblastila, zavrže, ne da bi takšno vlogo vračalo v popravo ali dopolnitev (drugi odstavek 108. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Nepristranskost se zagotavlja v okviru instituta izločitve sodnika po 70. členu ZPP, saj je lahko pristranski le posamezni in konkretni sodnik, ne pa samo sodišče. Navedbe glede ravnanja državnega pravobranilca v konkretnem postopku, ki naj bi bilo po tožnikovem mnenju sporno in v nasprotju z navodili generalnega državnega pravobranilca in ministra za pravosodje, se na sodišče kot tako ne nanašajo, zato ne morejo biti relevantne pri presoji razlogov smotrnosti.