dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede pravnega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovilo pravne varnosti ali enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve, zgolj zatrjevanje časovnega zamika pri prenehanju funkcije, ne more predstavljati pomembnega pravnega vprašanja. Odstop od sodne prakse ni konkretiziran. Revident tudi ni izkazal zelo hudih posledic s sklicevanjem, da ne more opravljati druge dejavnosti, ker uradno ni razrešen, upokojitev pa tudi ne pomeni kategorije zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3.ZPP člen 95, 95/2, 108, 108/2.
revizija - dovoljenost - novo pooblastilo
Ker na predloženem pooblastilu datum ni naveden, to pooblastilo ni novo. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba zato revizijo zavreči kot nedovoljeno, ker jo je vložila stranka, ki te pravice nima.
ZG člen 23, 23/1.ZUS-1 člen 85, 85/1, 85/2, 92, 107, 107/1, 107/2.
opustošenje gozda - obnova gozda - sanacija goloseka - obseg presoje v reviziji - izpodbijanje dejanskega stanja - preizkus po uradni dolžnosti
Za izrek ukrepa lastniku gozda na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o gozdovih je relevantna ugotovitev, da je prišlo do opustošenja gozda oziroma do poseka na golo.
Pri prevedbi tožnikovega prejšnjega naziva v nov naziv je tožena stranka ravnala pravilno, ko je pri prevedbi upoštevala količnik, ki je bil v Pravilniku o sistematizaciji delovnih mest določen kot osnovni količnik za delovno mesto, ki ga je opravljal tožnik.
pavšalna turistična taksa – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – skladnost zakona in podzakonskega predpisa z Ustavo RS
Vprašanje ustavnosti zakonskih in podzakonskih določb ni mogoče obravnavati kot pomembno pravno vprašanje po dikciji ZUS-1, saj revizijsko sodišče za odločanje o tem vprašanju ni stvarno pristojno. Da bi lahko določeno pravno vprašanje po dikciji ZUS-1 presodili kot tako, mora biti namreč odločanje o tem pravnem vprašanju v stvarni pristojnosti revizijskega sodišča. Za presojo ustavnosti zakonskih in podzakonskih predpisov pa je izključno pristojno Ustavno sodišče RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010834
ZMZ člen 74, 74/5.ZUS-1 člen 31, 31/1, 42, 42/1, 75, 75/2, 75/3.ZPP člen 11, 86, 86/2, 94, 104, 320, 339, 339/2-14.
azil - mednarodna zaščita - tožba v upravnem sporu - spreminjanje in dopolnjevanje tožbe - več pooblaščencev v isti stvari - pritožba v postopku mednarodne zaščite - vloga v tujem jeziku
Če v upravnem sporu stranko zastopa več odvetnikov, se vloge, vložene od različnih odvetnikov, ne štejejo za nove tožbe, saj so vse, bodisi kot samostojne ali kot dopolnitev prvotne tožbe, usmerjene zoper isti akt uprave, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba VS RS 700/2007 z dne 22.11.2007).
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - denarna vrednost - pomembno pravno vprašanje - premoženje izvzeto iz zaplembe - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Pritožbeno sodišče mora presoditi vse konkretne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zavzeti o njih stališča in jih ustrezno obrazložiti. Če se z argumentacijo prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu v celoti strinja, navedb ni dolžno ponavljati, ampak zadošča, da se nanje sklicuje.
Iz izjav tožnikov v postopku pred toženo stranko in listin, ki sta jih predložila v upravni spis, po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tožena stranka ni spreminjala izjav tožnikov oziroma jih napačno razlagala v njuno škodo, kar pa pomeni, da je njuno vlogo pravilno zavrnila zaradi tega, ker sta lažno predstavljala razloge za mednarodno zaščito, kar izhaja predvsem iz njunih protislovnih oziroma nekonsistentnih izjav, saj jih listine, ki sta jih predložila v upravni spis, ne potrjujejo.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Tožnik ni dokazal nedopustnega ravnanja policistov, ki so ravnali v skladu s svojimi pooblastili, bi bilo v nasprotju z načelom, da je treba postopek opraviti hitro in brez zavlačevanja (po 11. členu in po drugem odstavku 298. člena ZPP) in s čim manjšimi stroški, če bi raziskovalo še obstoj ali neobstoj preostalih elementov.
revizija - dovoljenost - denarna vrednost - pomembno pravno vprašanje - hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Navedba vrednosti spornega predmeta s strani revidenta ne spremeni dejstva, da v zadevi tožbe zaradi molka organa in izreka ničnosti upravnega akta ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Po ustaljeni upravnosodni praksi mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
Relevantna oškodovančeva vednost o škodi in njenem povzročitelju, ki predstavlja začetek teka relativnega zastaranja terjatve, je rezultat pravne presoje sodišča na podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev.
stranka - tožba vložena v imenu mrtvega - zavrženje
Če oseba, ki je navedena kot tožeča stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka ob vložitvi tožbe ni mogoče več odpraviti, zato sodišče tako tožbo, vloženo v imenu mrtve osebe, zavrže.
CZ (1995) člen 178, 178/3, 182. CZ (1976) člen 30b, 30b/4. CZ (1990) člen 32, 32/4. ZUS-1 člen 94, 94/1.
predhodne določbe carinskega zakona – oprostitev plačila carinskih dajatev iz naslova tujih vlaganj – zmotna uporaba materialnega prava – srednji tečaj Banke Slovenije
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz upravnih spisov, je tožeča stranka s tem, da je tovorno vozilo dala v najem znotraj roka 5 let od dneva uvoza, carinsko blago dala v uporabo drugemu, zaradi česar mora plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi četrtega odstavka 32. člena CZ (1990), saj ni več izpolnjen namen predhodne carinske oprostitve. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da naknadni obračun carinskega dolga pomeni le nadaljevanje upravnega postopka, ki se je začel s sprejemom carinske deklaracije, zato je bil pravilno uporabljen CZ (1976) oziroma CZ (1990).
odločba o carinskem prekršku - varstveni ukrep odvzema blaga - organ, pristojen za izvršbo
Po prvem odstavku 277. člena ZUP(1986) je za izvršitev varstvenega ukrepa odvzema blaga, določena v odločbi o carinskem prekršku, pristojen organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji; v obravnavanem primeru torej Carinarnica Ljubljana, ki je izdala odločbo o prekršku. Ker mora po prvem odstavku 25. člena ZUP(1986) vsak organ po uradni dolžnosti ves čas paziti na svojo krajevno in stvarno pristojnost, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je odpravila sklep o dovolitvi izvršbe Carinarnice Celje zaradi krajevne nepristojnosti.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo upravičenca - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ob pravilni ugotovitvi, da prostorski izvedbeni akt na območju predvidenega posega dovoljuje tudi stanovanjsko gradnjo in da so v projektni dokumentaciji upoštevani pogoji, ki jih glede odmika in glede razmerja med pozidano in nepozidano površino določa PUP, je izpolnjen pogoj, ki ga za izdajo gradbenega dovoljenja določa 1. točka 66. člena ZGO-1.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 66.OZ člen 134, 178.URS člen 22, 35, 157, 157/2.
načelno pravno mnenje - poseg v ustavne pravice -osebnostne pravice - sodno varstvo - upravni spor - subsidiarnost
Sodno varstvo zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin je v upravnem sporu subsidirano (drugi odstavek 157. člena URS in prvi odstavek 4. člena ZUS-1). Niti URS niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavil v upravnem sporu po 66. členu ZUS-1. Zadošča, da je drugo sodno varstvo zagotovljeno.