povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - prometna nesreča - amputacija noge - tek zakonskih zamudnih obresti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19)
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu. Udeležba tožnice v prometni nesreči. Vpliv ZZUSUDJZ na tek zakonskih zamudnih obresti.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka po načelu krivde - pravdni stroški po uspehu - sodba na podlagi pripoznave - vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja - povod za pravdo - potrebna tožba - opomin pred tožbo
Tudi če tožeča stranka pred vložitvijo tožbe tožene stranke ne opomni oziroma pozove na izpolnitev zahtevka, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih namreč opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi. Na splošno velja, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne glede na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
OZ člen 18, 18/1, 54, 54/2, 58, 72, 72/1, 86, 86/1, 190, 642, 642/3.
sprememba dogovora o ceni del - konkludentna izjava volje - obseg pooblastila - potrditev obračuna del - neupravičena pridobitev - realizacija dogovora - oblika spremembe pogodbe - pisna oblika
Po presoji višjega sodišča potrditev toženčevih obračunov v višini, ki jo je obračunal toženec, s strani osebe, ki je bila v Okvirnem sporazumu izrecno navedena kot predstavnik tožeče stranke, ki skrbi za obračun stroškov in ki je v zvezi s toženčevim delom ves čas komunicirala s tožencem, nedvomno pomeni ravnanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da je obstajala volja tožeče stranke, da sprejme višino postavk v toženčevem obračunu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00044202
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZOR člen 1064, 1064/2.
pogodba o sefu - prenehanje pogodbe - izpraznitev sefa - splošni poslovni pogoji - nepravdni postopek - sodno odprtje sefa - osebni stečaj uporabnika
Dejstvo obstoja osebnega stečaja na predmetni nepravdni postopek v ničemer ne more vplivati. Gre namreč za sodno odprtje sefa, to pa je terjatev, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase (4. točka 205. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045013
OZ člen 39, 41, 557, 564, 565. ZPP člen 254. ZMZPP člen 19, 23. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-g.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o preužitku - prenos lastninske pravice - ničnost - nedopustna podlaga pogodbe - dokazno breme - nagib - odplačna pogodba - subjektivno vrednotenje - aleatorna pogodba - skrb in pomoč v preteklosti - pogodbena volja - dokaz z izvedencem
Dokazno breme o zatrjevani nedopustni podlagi je bilo na tožnikih, ki ga nista zmogla. Nista uspela dokazati, da je bil namen sklenitve pogodb v njunem oškodovanju. Pokojna je imela pravico s svojim premoženjem prosto razpolagati, kar ni nemoralno, tudi če je s tem katerega od dedičev preferirala.
Pogodbo o preužitku je mogoče utemeljiti ne le z bodočo, temveč tudi s preteklo že nudeno skrbjo in pomočjo. Bistveno je, da je nagib za prenos lastninske pravice na prevzemnika ob preužitkarjevi smrti v nudenih dajatvah in storitvah, pomoči in skrbi zanj. Enako velja tudi za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj gre pri pogodbi o preužitku za vrsto pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba stavbne pravice - inšpekcijski organ - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - soglasje inšpektorja
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije.
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.
priposestvovanje stvarne služnosti - odločanje v mejah zahtevka - stvarna služnost poti - sprememba vsebine izvrševane služnosti - neverodostojnost izjav
Glede na to, da sta tožnici vložili tožbo na ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti, je brezpredmetna tudi nadaljnja pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati pogoje za uporabo sporne poti na podlagi dovoljenja do preklica. Sodišče odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka, kar pomeni, da ne sme odločati o nečem česar stranka izrecno ni predlagala (2. člen ZPP).
Zgolj dejstvo, da sta tožnici zainteresirani za izid postopka, ne pomeni, da sta njuni izpovedi avtomatično neverodostojni, prav tako sorodstvo prič s strankami ne pomeni nujno, da so zainteresirane za izid postopka niti, da je njihova izpovedba neverodostojna. Za takšen zaključek je sodišču treba ponuditi konkretizirane navedbe z jasno predstavljenimi okoliščinami, vendar toženke tega niso storile.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - zavrženje vloge - bistvene sestavine predloga - nadaljevanje kazenskega pregona
V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP in smiselno uporabo 429. člena ZKP, mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vsebovati med ostalimi obveznimi sestavinami tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze.
Nobenega dvoma ni, da je tožnica lastnica vseh spornih nepremičnin (na katerih se nahaja stanovanjska hiša in vrtnarija), saj je kot taka vpisana v zemljiško knjigo. S tem je brez slehernega dvoma procesno in stvarno aktivno legitimirana za ta spor, torej za tožbo za varstvo svoje lastninske pravice.
fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - iztek roka za dvig pisanja
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP namreč ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval in pošiljke ni šel iskati na pošto, z njo se je zato seznanil šele, ko jo je vročevalec pustil v njegovem predalčniku. Zaradi takšnega ravnanja in pritožnikovega napačnega prepričanja, da se rok za vložitev ugovora šteje od prvega naslednjega dne, ko prejel pisanje, je prišlo do tega, da je zamudil rok za vložitev ugovora in ga je poslal sodišču šele 9. 11. 2020.
poprava ali dopolnitev vloge - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - dodelitev brezplačne pravne pomoči
O predlogu za oprostitev plačila sodne takse se odloča v postopku, za katerega je treba plačati takso, o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa odloča predsednik okrožnega oziroma specializiranega sodišča v posebnem (ločenem) postopku. Na presojo pravilnosti konkretne odločitve ne more vplivati sklicevanje tožnice na izpolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč.
postopek za združitev kazni - neprava obnova kazenskega postopka - denarna kazen - kazen zapora
Utemeljeno je sodišče zavrnilo obsojenčev predlog za združitev kazni, kar je v točki 4 izpodbijanega sklepa tudi obširno obrazložilo. 2. točka prvega odstavka 407. člena ZKP določa pravila, kako se izrekajo, če gre za kazniva dejanja v steku, enotne kazni. Ta pravila pa veljajo le za kazni iste vrste, to je zaporne kazni in denarne kazni (kot glavne ali stranske). S sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju II Kr 10890/2015 z dne 4. 5. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 10890/2015 z dne 21. 7. 2020 je sodišče prve stopnje obsojencu izrečeno denarno kazen, ki je ni plačal in je tudi ni bilo mogoče prisilno izterjati, po določbah šestega odstavka 38. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izvršilo tako, da je bila spremenjena v kazen šest mesecev zapora. Te sodbe, ko je bila denarna kazen spremenjena v zaporno, pa ni mogoče enačiti s sodbo, s katero je sodišče obdolžencu za storjeno kaznivo dejanje izreklo kazen zapora. Povedano drugače; če je bila obsojencu z eno pravnomočno sodbo izrečena kazen zapora, z drugo pa denarna kazen, ne pride v poštev neprava obnova kazenskega postopka po določbah 407. člena ZKP, ker navedenih kazni ni mogoče združiti. To pa velja tudi v primeru, ko je bila denarna kazen, ki je ni bilo mogoče izterjati, spremenjena v kazen zapora, kar se je zgodilo v konkretni obravnavani zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044845
KZ-1 člen 29, 29/3, 49, 50, 50/1, 50/2, 51, 51/1, 51/2, 117,. ZKP člen 391.
uboj na mah - bistveno zmanjšana prištevnost - priznanje krivde - tujec - odmera kazni - tehtanje okoliščin - osebne okoliščine - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje v afektu - duševna motnja
Okoliščine, ki bi naj po presoji zagovornika v pritožbi predstavljale posebno tehtne olajševalne okoliščine (dejanja ni načrtoval, storil ga je v afektu, ko ga je oškodovanec napadel s palico in ga fizično želel odgnati iz hiše, kar je pri njem sprožilo paničen in čustveni odziv, ravnanje oškodovanca je doživel kot skrajno ogrožajoče, izgon od doma je dojemal kot svoje izničenje in brezizhodno situacijo, saj ni imel kam iti), in ki bi jih naj prezrlo sodišče prve stopnje, sodijo med zakonske znake kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec spoznan za krivega in so del opisa kaznivega dejanja, navedenega v prvostopenjskem krivdnem izreku.
Teh okoliščin zato ni mogoče razumeti in razlagati kot okoliščin, ki delajo dejanje posebno lahko oziroma takšno, da sodišču omogoča omiljeno sankcioniranje.
Podlaga za izrekanje omiljenih sankcij v primeru priznanja in sporazuma o priznanju krivde (drugi odstavek 51. člena KZ-1) je predlog državnega tožilca, ki lahko v obtožnem aktu kot tudi na predobravnavnem naroku predlaga omiljeno kazen po vrsti ali višini ali drugo kazensko sankcijo, ki naj se izreče obdolžencu, če bo v prvi izjavi o obtožbi priznal krivdo.
V obravnavanem primeru državni tožilec za primer priznanja krivde ni predlagal omiljene kazni, niti se obtoženec o krivdi ni izrekal prvič.
Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi Up-186/15-25 z dne 4. 7. 2019 ugotovilo, da je obtoženec prvič, ko se je izjavljal o očitku obtožbe, to je o kaznivem dejanju uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1, priznal le izvršitveno dejanje, ne pa vseh drugih okoliščin, v katerih je ravnal (in te bi lahko nakazovale na silobran, prekoračeni silobran, uboj na mah, putativni silobran).
V ponovljenem sojenju se je obtoženec drugič izjavljal o krivdi in je ni priznal, priznal jo je, ko je bila obtožnica modificirana in obtožencu očitana milejša oblika kaznivega dejanja uboja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni procesni pogoji, da bi bila v pritožbi predlagana določba drugega odstavka 51. člena KZ-1 uporabljana.
ovadba kot dokaz - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov
Naznanitev kaznivega dejanja oziroma kazenska ovadba pa pomeni obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kajti s tako prijavo se zasleduje legitimen cilj odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Prijava kazniva dejanja pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni dokazno sredstvo, kot napačno trdi pritožba in zato tudi ni nedovoljen dokaz, uvrščen med dokazne prepovedi, kajti ekskluzija dokazov ščiti obtoženca pred neutemeljenimi posegi državnih organov v njegove osebnostne pravice v kazenskem postopku.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 112, 112/5, 112/6.. ZJC-B člen 19.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vpis lastninske pravice na nepremičnini - odločba o razlastitvi - odločba državnega organa - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - obstoječa javna cesta - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - pridobitev lastninske pravice z odločbo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dokončnost odločbe o razlastitvi
ZJC-B ureja postopek razlastitve nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta in v šestem odstavku izrecno določa, da razlastitveni upravičenec na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, lastninsko pravico pridobi z dokončnostjo odločbe o razlastitvi. Takšna listina je skladno z določbami ZZK-1 primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist pritožnice in nasprotna udeleženca zmotno menita drugače.
Poudarjanje tožene stranke (tožena stranka je premoženje izbrisane pravne osebe, ki ga v tem postopku zastopa upraviteljica v postopku stečaja premoženja izbrisane pravne osebe), da nima relevantne dokumentacije o sporni pogodbi, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je to okoliščino toženi stranki upravičeno štelo v škodo, to pa je tudi v skladu s pravili o dokaznem bremenu (212. člen ZPP).
Še zlasti ji gre pomanjkanje dokumentacije v škodo v delu, kjer tožnik niti ne more dokazovati svojih trditev, to pa je ravno glede dejstva plačila kupnine za sporno nepremičnino. Gre za trditev o negativnem dejstvu in ga tožnik ne more učinkovito dokazati, saj ni v njegovi zaznavni sferi, temveč ga lahko dokaže tožena stranka.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044666
KZ-1 člen 7, 7/2, 196, 196/1, 196/2, 202.. ZDavP-2 člen 352, 352/1, 352/2, 353.. ZDR-1 člen 44, 134, 134/1, 134/2.. ZKP člen 358, 358-1.. ZPIZ-2 člen 2, 13, 133, 133/2, 134, 152, 153, 158.. ZPSV člen 3, 3/1, 3/2, 16.. ZSDP člen 8, 9.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Po preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje stališču zagovornika, da iz opisa očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Obdolžencu se namreč očita, da je dejanje storil v letu 2013, to je v času veljavnosti KZ-1B, po katerem je kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev opredeljeno kot zavestno neravnanje po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov, s čimer storilec prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora opis kaznivega dejanja vsebovati vse zakonske znake kaznivega dejanja, kot jih določa zakon, saj je z njimi opredeljeno tisto ravnanje posameznika, ki ustreza ravnanju v polju zakonitosti. Zavest storilca, da ne ravna po navedenih predpisih je tako v skladu z zakonski dikcijo kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1B nujna sestavina opisa dejanja, ki pa je v obravnavanem primeru iz opisa dejanja v celoti izostala tako v konkretnem delu kot tudi v abstraktnem delu, na kar pravilno opozarja zagovornik. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno povzelo določbo 196. člena KZ-1 in v obrazložitvi sodbe tudi utemeljilo, da obdolženec zavestno ni ravnal po predpisih, vendar pa obrazložitev sodbe ne more nadomestiti opisa dejanja v izreku sodbe.
pravdni stroški po uspehu - nagrada odvetnika - potrebni stroški - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - stroškovnik
Stališče pritožnice, da ji pripadajo stroški obrazloženega opomina pred tožbo za vsak zahtevek, čeprav je to podala tipsko in se ti zahtevki ponavljajo, je pravilno. Stroški so bili potrebni. Enako velja za stroške poizvedb pri upravni enoti.
ZKP člen 8, 8/1, 8/9, 92, 92/5, 437. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 25, 25/1, 25/1-1. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2, 3.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalid
Da bi sledili namenu 126. člena ZPIZ-2, je potrebno zakonska določila razlagati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na citirano sodno prakso, katere namen je zavarovancu ravno v okoliščinah, kjer lahko pride do prikrajšanja zaradi vzroka izven njegove sfere, zagotoviti vsaj enako materialno in socialno varnost v vmesnem obdobju, ko še niso izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila, ki ustreza težji obliki invalidnosti. Tako se izogne situacijam, ko zaradi poslabšanja invalidnosti, delovni invalidi pridobijo nove pravice, ki zagotavljajo višjo raven socialne varnosti, vendar še te pravice zaradi objektivnih razlogov, niso realizirane in bi v vmesnem obdobju lahko ostali brez dajatev na podlagi že pridobljenih pravic.