ZSV člen 11, 16, 100.. ZUPJS člen 37.. ZUP člen 7, 8, 9.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 29.
Za pritožbeno rešitev zadeve je pomembna določba 37. člena ZUPJS, ki izrecno določa, da mora zavezanec hkrati z vlogo upravičenca vložiti vlogo za uveljavljanje oprostitve plačila institucionalnega varstva. Če ni ustreznega dogovora glede plačila upravičenca in zavezanca, kot v konkretnem primeru, se o oprostitvi obeh, odloča z eno odločbo. V takšnem primeru, ko se odloča o oprostitvi upravičenca in zavezanca, se zato ugovori zavezanca ne morejo nanašati samo na njegovo premoženjsko stanje, pač pa tudi na možne razloge za odklonitev doplačevanja storitev institucionalnega varstva za upravičenca. Namreč odločanje o oprostitvi upravičenca je neločljivo povezano z odločanjem o višini prispevka zavezanca z obratno sorazmernim učinkom. Zato zavezanec lahko uveljavlja ugovore po temelju in to tudi v primeru, če sam vloge za oprostitev plačila sploh ni podal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00044202
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZOR člen 1064, 1064/2.
pogodba o sefu - prenehanje pogodbe - izpraznitev sefa - splošni poslovni pogoji - nepravdni postopek - sodno odprtje sefa - osebni stečaj uporabnika
Dejstvo obstoja osebnega stečaja na predmetni nepravdni postopek v ničemer ne more vplivati. Gre namreč za sodno odprtje sefa, to pa je terjatev, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase (4. točka 205. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045013
OZ člen 39, 41, 557, 564, 565. ZPP člen 254. ZMZPP člen 19, 23. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-g.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o preužitku - prenos lastninske pravice - ničnost - nedopustna podlaga pogodbe - dokazno breme - nagib - odplačna pogodba - subjektivno vrednotenje - aleatorna pogodba - skrb in pomoč v preteklosti - pogodbena volja - dokaz z izvedencem
Dokazno breme o zatrjevani nedopustni podlagi je bilo na tožnikih, ki ga nista zmogla. Nista uspela dokazati, da je bil namen sklenitve pogodb v njunem oškodovanju. Pokojna je imela pravico s svojim premoženjem prosto razpolagati, kar ni nemoralno, tudi če je s tem katerega od dedičev preferirala.
Pogodbo o preužitku je mogoče utemeljiti ne le z bodočo, temveč tudi s preteklo že nudeno skrbjo in pomočjo. Bistveno je, da je nagib za prenos lastninske pravice na prevzemnika ob preužitkarjevi smrti v nudenih dajatvah in storitvah, pomoči in skrbi zanj. Enako velja tudi za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj gre pri pogodbi o preužitku za vrsto pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - zavrženje vloge - bistvene sestavine predloga - nadaljevanje kazenskega pregona
V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP in smiselno uporabo 429. člena ZKP, mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vsebovati med ostalimi obveznimi sestavinami tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze.
fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - iztek roka za dvig pisanja
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP namreč ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval in pošiljke ni šel iskati na pošto, z njo se je zato seznanil šele, ko jo je vročevalec pustil v njegovem predalčniku. Zaradi takšnega ravnanja in pritožnikovega napačnega prepričanja, da se rok za vložitev ugovora šteje od prvega naslednjega dne, ko prejel pisanje, je prišlo do tega, da je zamudil rok za vložitev ugovora in ga je poslal sodišču šele 9. 11. 2020.
zavarovalno pravo - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - poškodba hrbtenice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Kategorizacija po Fischerju pa je le eden od kriterijev za objektivno primerjavo odškodnin. Bistvene značilnosti primera, ki jih je treba upoštevati pri presoji pravilnosti odmere pravične denarne odškodnine, so: srednje hud primer po Fischerju; zlom hrbtenice brez nevroloških izpadov in drugih pridruženih poškodb; poškodba se je zacelila z določenimi trajnimi posledicami.
Vsi abstraktni zakonski znaki morajo biti v opisu dejanja konkretizirani, pri čemer ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni, temveč da le-ti izhajajo iz konkretiziranega opisa obdolženčevega dejanja. Temu pa v obravnavani zadevi, ko iz opisa dejanja izhaja, da je obdolženec denar prilastil družbi H. s.r.o., v zvezi s katero, glede na očitano kaznivo dejanje, ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi ga v relevantnem svojstvu povezovale s to pravno osebo, ni bilo zadoščeno. Prvi odstavek 209. člena KZ-1 namreč inkriminira zgolj prilastitev "sebi", kar izhaja že iz jezikovne razlage zakonske dikcije svojilnega zaimka "si", zato bi razlaganje slednjega na način kot se za to zavzema okrajni državni tožilec, nedopustno širilo polje kaznivosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045198
KZ-1 člen 34, 34/1, 204, 204/1, 205, 205/1-3. ZKP člen 370, 370/1-3, 370/2.
kaznivo dejanje velike tatvine - posebno predrzen način - priznanje krivde - nedovoljen pritožbeni razlog
Po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 je tatvina storjena na posebno predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina storitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen, kar izhaja iz posameznih opisov v izreku izpodbijane sodbe in kar v svoji obrazložitvi navaja tudi prvostopenjsko sodišče. Obtoženka je očitane ji tatvine izvrševala ob izjemno visoki stopnji tveganja, da bo med izvrševanjem kaznivih dejanj ali neposredno po njih prijeta ali vsaj prepoznana kot storilka. Dejanja je storila podnevi, največkrat v dopoldanskem času in v stanovanjih, v katerih so se nahajali oškodovanci, takšni načini izvršitve več kaznivih dejanj tatvine in poskusa tega kaznivega dejanja pa tudi po presoji drugostopenjskega sodišča vodijo k zaključku, da gre za kazniva dejanja tatvine na posebno predrzen način, saj načini, na katere je obtoženka posamezna kazniva dejanja izvršila, izrazito odstopajo od običajnih načinov izvršitve tega kaznivega dejanja.
pravdni stroški po uspehu - nagrada odvetnika - potrebni stroški - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - stroškovnik
Stališče pritožnice, da ji pripadajo stroški obrazloženega opomina pred tožbo za vsak zahtevek, čeprav je to podala tipsko in se ti zahtevki ponavljajo, je pravilno. Stroški so bili potrebni. Enako velja za stroške poizvedb pri upravni enoti.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka po načelu krivde - pravdni stroški po uspehu - sodba na podlagi pripoznave - vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja - povod za pravdo - potrebna tožba - opomin pred tožbo
Tudi če tožeča stranka pred vložitvijo tožbe tožene stranke ne opomni oziroma pozove na izpolnitev zahtevka, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih namreč opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi. Na splošno velja, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne glede na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
OZ člen 18, 18/1, 54, 54/2, 58, 72, 72/1, 86, 86/1, 190, 642, 642/3.
sprememba dogovora o ceni del - konkludentna izjava volje - obseg pooblastila - potrditev obračuna del - neupravičena pridobitev - realizacija dogovora - oblika spremembe pogodbe - pisna oblika
Po presoji višjega sodišča potrditev toženčevih obračunov v višini, ki jo je obračunal toženec, s strani osebe, ki je bila v Okvirnem sporazumu izrecno navedena kot predstavnik tožeče stranke, ki skrbi za obračun stroškov in ki je v zvezi s toženčevim delom ves čas komunicirala s tožencem, nedvomno pomeni ravnanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da je obstajala volja tožeče stranke, da sprejme višino postavk v toženčevem obračunu.
priposestvovanje stvarne služnosti - odločanje v mejah zahtevka - stvarna služnost poti - sprememba vsebine izvrševane služnosti - neverodostojnost izjav
Glede na to, da sta tožnici vložili tožbo na ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti, je brezpredmetna tudi nadaljnja pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati pogoje za uporabo sporne poti na podlagi dovoljenja do preklica. Sodišče odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka, kar pomeni, da ne sme odločati o nečem česar stranka izrecno ni predlagala (2. člen ZPP).
Zgolj dejstvo, da sta tožnici zainteresirani za izid postopka, ne pomeni, da sta njuni izpovedi avtomatično neverodostojni, prav tako sorodstvo prič s strankami ne pomeni nujno, da so zainteresirane za izid postopka niti, da je njihova izpovedba neverodostojna. Za takšen zaključek je sodišču treba ponuditi konkretizirane navedbe z jasno predstavljenimi okoliščinami, vendar toženke tega niso storile.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - prometna nesreča - amputacija noge - tek zakonskih zamudnih obresti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19)
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu. Udeležba tožnice v prometni nesreči. Vpliv ZZUSUDJZ na tek zakonskih zamudnih obresti.
Pri odmeri starševskega nadomestila je potrebno upoštevati vseh 12 mesečnih zneskov plač (torej tudi plačo za mesec maj 2018), pri čemer ni odločilno, da je bil znesek plače za mesec maj izplačan v naslednjem mesecu in da so se posledično tudi za vse ostale mesece izplačilni dnevi pomaknili iz tekočega meseca v naslednji mesec. Za tako ravnanje delodajalca tožnica ne more nositi posledic, niti zavarovanci zaradi različnega obračunavanja plač ne smejo biti prikrajšani. Bistveno je namreč, da je odmera tako starševskega kot tudi materinskega nadomestila odvisna od vseh obračunanih prispevkov za starševsko varstvo. S tem se uresničujeta temeljni načeli zavarovanja, kot sta opredeljeni v 4. členu ZSDP-1 in sicer, da se z zavarovanje za starševsko varstvo zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice, vezane na starševske obveznosti.
pripor - utemeljeni sum - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Okvire tega pritožbenega postopka in širše postopka ugotavljanja danosti razlogov za pripor pa presega presoja, ali je obdolženec v tem pogledu utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, ki je pravno opredeljeno, kot stoji v obtožnem aktu, ali pa je morebiti na mestu opredelitev obdolžencu očitanega izvršitvenega ravnanja in njegovih posledic po drugi določbi kazenskega zakona, ko ni dvoma, da utegne takšen opis ustrezati tudi kateremu drugemu uradoma pregonljivemu kaznivemu dejanju.
ZKP člen 57, 57/1, 57/3, 60, 244, 244/1, 277, 277/1, 277/1-3, 371, 371/1, 371/1-5, 437, 437/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje grožnje - predlagalni delikt - oškodovanec kot tožilec - pravne posledice neupravičenega izostanka iz naroka - umik predloga za pregon
Povsem nepomembno oziroma vseeno je, ali oškodovanec umakne predlog sam (prvi odstavek 57. člena ZKP) ali pa se zaradi njegove pasivnosti po zakonu šteje, da je predlog umaknil (prvi odstavek 244. člena ZKP), posledica je v vsakem primeru enaka in to je izguba pravice ponovno podati predlog (tretji odstavek 57. člena ZKP), slednji pa je pri predlagalnih deliktih procesna predpostavka za pregon (prvi odstavek 52. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044681
KZ-1 člen 257.. ZKP člen 276, 276/2.
sprememba obtožnice - pomoč pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - ugovor zoper spremenjeno obtožnico - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Sprememba prvotnega očitka, da sta obdolženki pri tem ravnali kot pomočnici soobdolženemu F.B., v očitek, da sta ravnali kot sostorilki - torej storilki, pa ne dopušča zaključka, kot ga ponujata pritožbi, da gre za takšno spremembo oziroma novo obtožnico, ki bi terjala vročitev obdolženkama zaradi ugovora in odločanje sodišča o ugovorih zoper tako (zgolj) popravljeno obtožnico.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 405, 405/2, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - neopravičen izostanek z naroka - preklic pooblastila za zastopanje - učinek preklica pooblastila - nedovoljene pritožbene novote
Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem preneha s preklicem pooblastila, toda stranke morajo o tem sodišče obvestiti.
Preklic za sodišče učinkuje šele, ko je o njem obveščeno.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 112, 112/5, 112/6.. ZJC-B člen 19.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vpis lastninske pravice na nepremičnini - odločba o razlastitvi - odločba državnega organa - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - obstoječa javna cesta - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - pridobitev lastninske pravice z odločbo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dokončnost odločbe o razlastitvi
ZJC-B ureja postopek razlastitve nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta in v šestem odstavku izrecno določa, da razlastitveni upravičenec na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, lastninsko pravico pridobi z dokončnostjo odločbe o razlastitvi. Takšna listina je skladno z določbami ZZK-1 primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist pritožnice in nasprotna udeleženca zmotno menita drugače.
zaznamba vrstnega reda - umik predloga - dopustnost umika - umik predloga po izdaji odločbe
Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno.