ZDR-1 člen 4, 7, 13, 13/2, 18, 73.. ZPP člen 8, 227, 289, 289/3, 298, 298/2, 339, 339/2, 339/2-8.. URS člen 22, 23, 25.
razlike v plači - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - obstoj delovnega razmerja - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje na navedeno pravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo razlik v plači oprlo, ne da bi tožena stranka podala za to ustrezno trditveno podlago in ne da bi v zvezi s to pravno podlago izvajalo dokazni postopek. V tem delu je izdana sodba sodba presenečenja, saj je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na pravno podlago, ki je tožnica ob zadostni procesni skrbnosti ni mogla predvideti, še posebej glede na to, da tožena stranka svojega ugovora zoper ta del tožbenega zahtevka sploh ni utemeljevala na navedeni pravni podlagi.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka pravno sredstvo napačno poimenovala (napoved pritožbe namesto pritožba), slednji ne more škodovati (falsa nominatio non nocet).
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar pa zgolj s pritožbeno navedbo, da toženka odgovora na predlog za obročno plačilo odmerjene takse ni prejela, tega ni dokazala.
odločanje o stroških pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ne bis in idem - odločitev po temelju - višina stroškov postopka - načelo uspeha pravdnih strank - pripravljalna vloga - nagrada za sestavo vloge - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh
Odločitev o stroških postopka je po temelju že postala pravnomočna in o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadalje utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka. Pritožbene navedbe toženke, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o temelju (deležu) stroškov postopka, so zato neutemeljene.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 143, 143/2, 143/7.. ZNPPol člen 4, 10, 10/1, 13, 13/1, 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-4, 40/2, 40/4.. ZODPol člen 52, 52/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov - zmotna uporaba materialnega prava - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja (nepooblaščen vstop v računalniško vodeno zbirko podatkov) je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, pri čemer ni odločilno, da je bil tožnik zaradi tega oglobljen v postopku o prekršku pred Informacijsko pooblaščenko in da je pred tem uspešno opravljal svoje delo.
ZDR-1 člen 202.. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1.. ZGas člen 14a, 14a/9.. ZDR člen 206.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 289, 289/3.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zastaranje terjatve - čista denarna terjatev - terjatev iz delovnega razmerja - poklicni gasilci
Materialnopravno pravilno in skladno s sodno prakso je stališče o zastaranju tožbenega zahtevka. V skladu z določbo devetega odstavka 14.a člena ZGas je tožnik kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Po navedeni določbi imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Gre za terjatve iz delovnega razmerja, ki zastarajo v roku petih let v skladu z določbo 202. člena ZDR-1 oziroma v skladu z določbo 206. člena ZDR, ki je veljal do 11. 4. 2013.
Tožbo na nedopustnost izvršbe lahko vloži le tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - delna sodba na podlagi pripoznave
V odgovoru na tožbo je tožena stranka pripoznala del tožbenega zahtevka za plačilo dela plače v višini 183,69 EUR. Glede na to je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 316. člena ZPP izdalo predmetno delno sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo do višine 183,69 EUR. Ker je ta odločitev tožnici v korist, ni podan njen pravni interes za vložitev pritožbe, zato je pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP treba zavreči.
Sodišče prve stopnje je sklep z dne 4. 9. 2020, ki ga tožnik izpodbija s pritožbo z dne 7. 10. 2020, vročilo dne 22. 9. 2020 (fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP). Tožnikovo pritožbo, poslano priporočeno na sodišče dne 8. 10. 2020, je pravilno zavrglo kot prepozno, saj je bila vložena po poteku petnajstdnevnega pritožbenega roka (drugi odstavek 343. člena ZPP).
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Zato toženka zgolj s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, v pritožbenem postopku ne more uspeti.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 89d.
razlika v plači - dodatek za dvojezičnost
Sodišče prve stopnje je o utemeljenosti zahtevka za obračun in izplačilo dodatka za dvojezičnost pravilno odločalo na podlagi 89.d člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter pri tem upoštevalo, da je tožnica tudi v obdobju od junija 2014 do oktobra 2015 opravljala delo na območju občine A., kjer živi ... narodna skupnost, oziroma je bila razporejena na delovno mesto, za katerega je bilo z aktom o sistemizaciji zahtevano znanje jezika narodne skupnosti. Za to obdobje in ne le do 31. 1. 2015 je tožnica do vtoževanega dodatka upravičena.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - naravni sodnik - letni razpored dela sodnikov
Ker je tožnica s sodbo uspela z zneskom 118.582,00 EUR in ker s pritožbo izpodbija celoten zavrnilni del navedene sodbe, predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega se odmeri sodna taksa za pritožbo, razlika med višino vtoževanega zneska (696.073,90 EUR) in višino z izpodbijano sodbo dosojenega zneska. Vrednost zavrnilnega dela tožbenega zahtevka, od katerega je treba odmeriti sodno takso za pritožbo, tako znaša 577.491,90 EUR.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prehod iz izvršilnega v pravdni postopek - dopolnitev tožbe - zmanjšanje tožbenega zahtevka
Ker je bilo v obravnavanem primeru v času izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki šteje za tožbo, stvarno pristojno za odločanje okrožno sodišče, se je pristojnost tega sodišča ob naknadnem znižanju zahtevka ustalila.
povračilo stroškov pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - načelo ekonomičnosti postopka - potrebni pravdni stroški - spor majhne vrednosti - uspeh strank v pravdi - odmera pravdnih stroškov
V sodbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
V skladu z določbo 452. člena ZPP ima toženec v sporu majhne vrednosti pravico do vložitve odgovora na tožbo ter ene pripravljalne vloge. V primeru, da v pravdi uspe, je v skladu s svojim uspehom upravičen tudi do nagrade za ti dve vlogi.
ZPP člen 82, 83, 83/1, 152. Odvetniška tarifa (2015) člen 17, 17/5.
sklep o stroških postopka - začasna zastopnica - višina nagrade odvetniku - predlog za postavitev začasnega zastopnika - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Sodišče ob predpostavkah iz 82. člena ZPP začasnega zastopnika ne more postaviti po uradni dolžnosti, začasnega zastopnika postavi zgolj na predlog tožnika (oziroma predlagatelja v nepravdnem postopku), kar že samo po sebi pomeni, da v tem primeru ni moč uporabiti določbe petega odstavka 17. člena OT.
Pred sklicem skupščine mora glavni delničar poslovodstvu predložiti tudi izjavo banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register manjšinskim delničarjem plačala odpravnino za pridobljene delnice (drugi odstavek 385. člena ZGD-1). Takšna bančna garancija predstavlja formanli pogoj, ki mora biti izpolnjen za veljavnost skupščinskega sklepa o prenosu delnic.
OZ člen 179. ZPP člen 151. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - lahka telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - potni stroški stranke - plačilo kilometrine - javni prevoz
Znesek iz naslova strahu je glede na okoliščine in primerljivo sodno prakso razmeroma visok, vendar ga je sodišče prve stopnje utemeljilo s tožnikovo večjo občutljivostjo.
Strošek v obliki prevoženih kilometrov tožniku utemeljeno ni bil priznan, saj iz priglašenega stroškovnika ne izhaja izpolnjenost pogojev iz 9. člena Pravilnika. Ti se v obliki kilometrine povrnejo le za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo oz., če to ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.
Neizplačani pokojninski prejemki, ki so do smrti zapustnice že zapadli, kot premoženje zapustnice delijo usodo premoženja, ki ga je imela zapustnica ob smrti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00073304
OZ člen 458. ZVPot člen 37, 37/1, 37/2. ZS člen 17, 71. ZPP člen 302.
izločitev sodnika - odgovornost za stvarne napake - kršitev načela neposrednosti - pravica do zakonitega sodnika - letni razpored dela sodnikov - pravočasnost obvestila o napaki
V predmetni zadevi je sodnica, ki je o zadevi razsodila, dne 20. 8. 2020 glavno obravnavo opravila in se je ta tudi začela znova. Kršitev načela neposrednosti pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tedaj, kadar sprejme odločbo sodnik, ki na glavni obravnavi sploh ni sodeloval, kar pa ni primer v tej zadevi.
Spremembe Letnega razporeda dela med letom so dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in drugih primerih, ki jih določi zakon ali jih predvidi sodni red (osmi odstavek 71. člena ZS), sodni red pa tem razlogom dodaja tudi daljšo sodnikovo odsotnost (tretji odstavek 154. člena).
Sodišče prve stopnje je pravilno in utemeljeno zaključilo, da je vozilo ob nakupu imelo skrito stvarno napako (prevelika poraba olja in obraba batov in batnih obročkov), za katero tožnici kot kupcu odgovarja tožena stranka kot prodajalec.