spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Zato toženka zgolj s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, v pritožbenem postopku ne more uspeti.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka pravno sredstvo napačno poimenovala (napoved pritožbe namesto pritožba), slednji ne more škodovati (falsa nominatio non nocet).
povračilo stroškov pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - načelo ekonomičnosti postopka - potrebni pravdni stroški - spor majhne vrednosti - uspeh strank v pravdi - odmera pravdnih stroškov
V sodbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
V skladu z določbo 452. člena ZPP ima toženec v sporu majhne vrednosti pravico do vložitve odgovora na tožbo ter ene pripravljalne vloge. V primeru, da v pravdi uspe, je v skladu s svojim uspehom upravičen tudi do nagrade za ti dve vlogi.
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.
tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Dnevno informiranje, ki ni potekalo v obliki formalnih, posebej organiziranih obveznih sestankov, ki bi bili (kot takšni) del delovne obveznosti, ne krati pravice do počitka oziroma krajših sestankov brez posebnih formalnosti in obveznosti ni mogoče šteti za kršitev pravice do tedenskega počitka.
Ker krajših sestankov brez posebnih formalnosti in obveznosti ni mogoče šteti za kršitev pravice do tedenskega počitka, tožnik pa ni niti zatrjeval ne dokazal, da bi bili sestanki na dneve, ki so opredeljeni kot njegov prosti dnevi, drugačni, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
najemna pogodba - poslovni prostor - spor majhne vrednosti - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - dokazni predlog - ogled - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - protispisnost
Iz dokaznega sklepa v izpodbijani sodbi izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza res na kratko zavrnilo kot nepotrebno. Vendar je s tem, glede na to, da ni bil oprt na konkretne razloge za izvedbo dokaza, na tožničin dokazni predlog zadostno odgovorilo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prehod iz izvršilnega v pravdni postopek - dopolnitev tožbe - zmanjšanje tožbenega zahtevka
Ker je bilo v obravnavanem primeru v času izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki šteje za tožbo, stvarno pristojno za odločanje okrožno sodišče, se je pristojnost tega sodišča ob naknadnem znižanju zahtevka ustalila.
ZPP člen 18, 18/3, 274. ZMZPP člen 52, 53, 55, 55/1.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - faza predhodnega preizkusa tožbe - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti - odškodninski spor - sedež stranke - prebivališče stranke - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode
Sodišče se izreče za nepristojno, če ugotovi, da ni podana slovenska pristojnost v sporu z mednarodnim elementom, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je mogoče skleniti dogovor o pristojnosti sodišča RS in je stranka tak dogovor sklenila bodisi izrecno (prorogatio expressa) bodisi konkludentno z opustitvijo pravočasnega ugovora (prorogatio tacita). Dogovor je izključen, če gre za izključno pristojnost slovenskega sodišča. Le v teh primerih se sme sodišče po uradni dolžnosti izreči za nepristojno v fazi pripravljalnega postopka, sicer pa le na ugovor tožene stranke. Zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti že v pripravljalnem postopku (274. člen ZPP), bi pomenilo, da do tihega ali konkludentnega dogovora sploh ne bi nikoli moglo priti.
odločanje o stroških pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ne bis in idem - odločitev po temelju - višina stroškov postopka - načelo uspeha pravdnih strank - pripravljalna vloga - nagrada za sestavo vloge - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh
Odločitev o stroških postopka je po temelju že postala pravnomočna in o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadalje utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka. Pritožbene navedbe toženke, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o temelju (deležu) stroškov postopka, so zato neutemeljene.
ZDR-1 člen 202.. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1.. ZGas člen 14a, 14a/9.. ZDR člen 206.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 289, 289/3.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zastaranje terjatve - čista denarna terjatev - terjatev iz delovnega razmerja - poklicni gasilci
Materialnopravno pravilno in skladno s sodno prakso je stališče o zastaranju tožbenega zahtevka. V skladu z določbo devetega odstavka 14.a člena ZGas je tožnik kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Po navedeni določbi imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Gre za terjatve iz delovnega razmerja, ki zastarajo v roku petih let v skladu z določbo 202. člena ZDR-1 oziroma v skladu z določbo 206. člena ZDR, ki je veljal do 11. 4. 2013.
Tožbo na nedopustnost izvršbe lahko vloži le tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - naravni sodnik - letni razpored dela sodnikov
Ker je tožnica s sodbo uspela z zneskom 118.582,00 EUR in ker s pritožbo izpodbija celoten zavrnilni del navedene sodbe, predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega se odmeri sodna taksa za pritožbo, razlika med višino vtoževanega zneska (696.073,90 EUR) in višino z izpodbijano sodbo dosojenega zneska. Vrednost zavrnilnega dela tožbenega zahtevka, od katerega je treba odmeriti sodno takso za pritožbo, tako znaša 577.491,90 EUR.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar pa zgolj s pritožbeno navedbo, da toženka odgovora na predlog za obročno plačilo odmerjene takse ni prejela, tega ni dokazala.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - delna sodba na podlagi pripoznave
V odgovoru na tožbo je tožena stranka pripoznala del tožbenega zahtevka za plačilo dela plače v višini 183,69 EUR. Glede na to je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 316. člena ZPP izdalo predmetno delno sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo do višine 183,69 EUR. Ker je ta odločitev tožnici v korist, ni podan njen pravni interes za vložitev pritožbe, zato je pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP treba zavreči.
Sodišče prve stopnje je sklep z dne 4. 9. 2020, ki ga tožnik izpodbija s pritožbo z dne 7. 10. 2020, vročilo dne 22. 9. 2020 (fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP). Tožnikovo pritožbo, poslano priporočeno na sodišče dne 8. 10. 2020, je pravilno zavrglo kot prepozno, saj je bila vložena po poteku petnajstdnevnega pritožbenega roka (drugi odstavek 343. člena ZPP).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - osebno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - nedopustne pritožbene novote
Pritožbena trditev, da se hiši na naslovu X. 2 ni smel približati že ob izreku prepovedi približevanja hiši na naslovu X. 1, ker sta hiši na razdalji manj kot 200 metrov, je pavšalna in neobrazložena in je zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Glede na to, da toženec ne zanika, da je v aprilu 2020, ko sta se mu vročala tožba in sklep o začasni odredbi, bival na naslovu X. 2, kar je dodatno podkrepljeno tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi iz predloženih listin izhaja, da je toženec v pomembnem obdobju vročanja sporne pošiljke dejansko prebival na naslovu X. 2, česar toženec tudi ne izpodbija, pa mu je bila edino na tem naslovu možna osebna vročitev tožbe in sklepa o začasni odredbi.
Neizplačani pokojninski prejemki, ki so do smrti zapustnice že zapadli, kot premoženje zapustnice delijo usodo premoženja, ki ga je imela zapustnica ob smrti.
OZ člen 179. ZPP člen 151. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - lahka telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - potni stroški stranke - plačilo kilometrine - javni prevoz
Znesek iz naslova strahu je glede na okoliščine in primerljivo sodno prakso razmeroma visok, vendar ga je sodišče prve stopnje utemeljilo s tožnikovo večjo občutljivostjo.
Strošek v obliki prevoženih kilometrov tožniku utemeljeno ni bil priznan, saj iz priglašenega stroškovnika ne izhaja izpolnjenost pogojev iz 9. člena Pravilnika. Ti se v obliki kilometrine povrnejo le za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo oz., če to ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.
nepravdni postopek - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - prekinitev postopka - prehodne določbe ZNP-1 - dokončanje že začetih postopkov
ZNP-1 je stopil v veljavo in se začel uporabljati 15. 4. 2019. ZNP-1 v prvem odstavku 216. člena določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov, torej po ZNP. Navedeno določbo je sodišče prve stopnje spregledalo, saj je postopek prekinilo na podlagi četrtega odstavka 155. člena ZNP-1, kar ni v skladu s citirano prehodno določbo ZNP-1.
začasna odredba - denarna terjatev - namen začasne odredbe - primernost sredstva zavarovanja
ZIZ v 271. členu sredstev zavarovanja sicer res ne našteva taksativno, vendar pa glede na zakonsko ureditev začasnih odredb zahteva, da morajo sredstva zavarovanja biti takšna, da je z njimi mogoče doseči namen zavarovanja (268. člen ZIZ), v konkretnem primeru možnost bodoče izterjave upnikove denarne terjatve.