predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - osebno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - nedopustne pritožbene novote
Pritožbena trditev, da se hiši na naslovu X. 2 ni smel približati že ob izreku prepovedi približevanja hiši na naslovu X. 1, ker sta hiši na razdalji manj kot 200 metrov, je pavšalna in neobrazložena in je zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Glede na to, da toženec ne zanika, da je v aprilu 2020, ko sta se mu vročala tožba in sklep o začasni odredbi, bival na naslovu X. 2, kar je dodatno podkrepljeno tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi iz predloženih listin izhaja, da je toženec v pomembnem obdobju vročanja sporne pošiljke dejansko prebival na naslovu X. 2, česar toženec tudi ne izpodbija, pa mu je bila edino na tem naslovu možna osebna vročitev tožbe in sklepa o začasni odredbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045224
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a, 85/1-b. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 18. ZOZP člen 18, 20, 20/1, 42a. OZ člen 131, 131/1, 169, 174, 174/1, 963, 965.
gospodarski spor majhne vrednosti - podlaga za odgovornost - povzročitev škode - obseg povrnitve premoženjske škode - popolna odškodnina - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - odškodninska odgovornost povzročitelja - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - kolizijska pravila - subrogacija - direktna tožba oškodovanca - direktna tožba zoper zavarovalnico
Iz določila prvega odstavka 85. člena Uredbe 883/2004 izhaja, da se aktivna legitimacija nosilca dajatev ene države članice za posledice škodnega dogodka, do katerega je prišlo v drugi državi članici proti tretjemu, ki je odgovoren za poškodbo, presoja po pravu prve države. Aktivna legitimacija nosilca je po Uredbi podana v dveh primerih: po (a) točki prvega odstavka tega člena v primeru subrogacije, po (b) točki pa v primeru direktne tožbe. Kadar je torej za zahtevke, ki jih uveljavlja nosilec socialnih dajatev, po tujem pravu predpisana subrogacija ali pa direktna tožba, je njegova aktivna legitimacija podana.
Iz 85. člena Uredbe 883/2004 sledi, da ima upravičenec zahtevke proti tretjemu, ki je odgovoren za poškodbo na podlagi subrogacije ali direktne tožbe. Kdo je tretji, se presoja po pravu države, kjer je škoda nastala. To namreč izhaja iz Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 6. 2007 (Uredba Rim II). Po 4. členu te Uredbe se za neposlovne obveznosti na podlagi odškodninske odgovornosti uporabi pravo države, kjer je škoda nastala (4. člen). V tej pravdi torej slovensko pravo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je presojo o pasivni legitimaciji toženke oprlo na določilo 20.a člena ZOZP (pravilno 20. člena). Ta v prvem odstavku daje oškodovancu pravico zahtevati povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Po slovenskem pravu ima torej oškodovanec v prometu pravico zahtevati povrnitev škode bodisi od povzročitelja (prvi odstavek 131. člena OZ), bodisi od njegove zavarovalnice (prvi odstavek 20. člena ZOZP). Pa tudi po 18. členu Uredbe Rim II lahko oškodovanec vloži neposreden odškodninski zahtevek zoper zavarovalnico odgovorne osebe, če tako določa pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ali za zavarovalno pogodbo. Iz tega sledi, da pasivno legitimacijo določajo kogentni predpisi, ne pa pogodbeno zavarovalno razmerje toženke z neposrednim povzročiteljem škode, kot zmotno meni pritožnica. To pogodbeno razmerje pa utegne biti pomembno kvečjemu kot okvir, izven katerega oškodovanec ne bi mogel izterjati več, kot izhaja iz te zavarovalne pogodbe.
Kolizijsko pravilo iz 85. člena Uredbe 883/2004 ne spreminja pravila o uporabi prava za presojo nepogodbene odškodninske odgovornosti. Za nepogodbene obveznosti na odškodninski podlagi se glede odgovornosti, kot je bilo že pojasnjeno, uporabi pravo države, kjer je škoda nastala. Iz tega sledi, da je zahtevek nosilca socialnega zavarovanja lahko utemeljen le glede tistih pravic, ki jih ima oškodovanec zoper povzročitelja prometne nezgode po pravu države, kjer je prišlo do prometne nezgode. Nosilec socialnih dajatev pa ne more pridobiti več pravic, kot jih ima neposredni oškodovanec do povzročitelja škode.
Glede obsega zahtevka, ki preide na nosilca, odgovornega za dodelitev socialnih dajatev, oziroma glede obsega zahtevka, ki ga ima ta po samem zakonu, je torej treba uporabiti pravo nosilca socialnih dajatev. Omejitev, ki jih morda glede tega predpisuje država članica, v kateri ima sedež tožena zavarovalnica, ni mogoče upoštevati.
Nosilec, odgovoren za dodelitev socialnih dajatev od tožene zavarovalnice ne more izterjati več, kot bi po pravu države, v kateri se je zgodil škodni dogodek, lahko izterjal oškodovanec od povzročitelja. Torej je nosilčev zahtevek omejen do višine tega zneska. To pa še ne pomeni, da lahko nosilec toliko kot od povzročitelja izterja tudi od njegove jamstvene zavarovalnice. Niti evropska zakonodaja niti sodbe SEU ne morejo poseči v zakonita pogodbena razmerja. Zato drži pritožbeno stališče, da tožena zavarovalnica ne more odgovarjati strožje, kot se je bila s pogodbo (kadar je zakonita) zavezala povzročitelju škode.
OZ člen 179. ZPP člen 151. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - lahka telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - potni stroški stranke - plačilo kilometrine - javni prevoz
Znesek iz naslova strahu je glede na okoliščine in primerljivo sodno prakso razmeroma visok, vendar ga je sodišče prve stopnje utemeljilo s tožnikovo večjo občutljivostjo.
Strošek v obliki prevoženih kilometrov tožniku utemeljeno ni bil priznan, saj iz priglašenega stroškovnika ne izhaja izpolnjenost pogojev iz 9. člena Pravilnika. Ti se v obliki kilometrine povrnejo le za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo oz., če to ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.
nepravdni postopek - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - prekinitev postopka - prehodne določbe ZNP-1 - dokončanje že začetih postopkov
ZNP-1 je stopil v veljavo in se začel uporabljati 15. 4. 2019. ZNP-1 v prvem odstavku 216. člena določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov, torej po ZNP. Navedeno določbo je sodišče prve stopnje spregledalo, saj je postopek prekinilo na podlagi četrtega odstavka 155. člena ZNP-1, kar ni v skladu s citirano prehodno določbo ZNP-1.
začasna odredba - denarna terjatev - namen začasne odredbe - primernost sredstva zavarovanja
ZIZ v 271. členu sredstev zavarovanja sicer res ne našteva taksativno, vendar pa glede na zakonsko ureditev začasnih odredb zahteva, da morajo sredstva zavarovanja biti takšna, da je z njimi mogoče doseči namen zavarovanja (268. člen ZIZ), v konkretnem primeru možnost bodoče izterjave upnikove denarne terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048762
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/5, 272, 272/2.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - predlog za podaljšanje pripora - zakonska podlaga
Dejstvo je, da gre pri navedbi drugega odstavka 205. člena ZKP za pomoto, saj ni dvoma, da je preiskava že zaključena in da je državna tožilka podaljšanje pripora predlagala po vloženi obtožbi. Svoj predlog je v tej smeri tudi vsebinsko utemeljila, zaradi česar je imelo sodišče prve stopnje podlago, da je odločalo o njenem predlogu. Tudi kolikor zakonske podlage ne bi izrecno navedla, to ne predstavlja ovire, da sodišče o predlogu ne bi moglo odločati. Kadar je zakonska podlaga za določeno procesno dejanje podana že v samem zakonu, ni potrebno, da se ob vlogi strank le-ta izrecno navede.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - količina droge - lastna uporaba
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v kolikor bi obtoženec res mamilo imel zase, potem mu bežati pred policijo ne bi bilo potrebno, prav tako pa je neobičajno, da bi nekdo za lastno uporabo hranil pri sebi tolikšno število zavitkov, kakor je to v konkretnem primeru, saj bi za to ne bilo nikakršnega razloga.
Dejstvo je, da gre pri obtožencu za specialnega povratnika, ki je sedaj obravnavano kaznivo dejanje storil še preden je pričel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi, kar nedvomno kaže na to, da prejšnje obtožencu izrečene kazni pozitivnega učinka v smeri neizvrševanja kaznivih dejanj nanj niso imele, zaradi česar se kazen, določena za sedaj obravnavano kaznivo dejanje pri obtožencu izkaže prej premila kot prestroga in zaradi česar tudi relativna odmaknjenost dogodka ne more imeti nikakršne teže, tako, kakor se temu nadeja zagovornica.
postopek za delitev stvari v solastnini - delitev solastne nepremičnine - način delitve - fizična delitev solastne nepremičnine - fizična delitev stvari v naravi - sodni izvedenec - strokovno vprašanje - nesorazmerni stroški - civilna delitev - neskladna gradnja - upravno dovoljenje
Vprašanje, ali je mogoče nepremičnino, katere udeleženca sta lastnika vsak do ½, v naravi razdružiti na dva enakovredna dela, je strokovno vprašanje, na katero lahko odgovori strokovnjak s področja gradbene stroke, ker sodišče znanja o tem nima. Neutemeljeno zato pritožba očita sodišču prve stopnje, da bi moralo glede možnosti delitve nepremičnine v naravi zaslišati stranki in opraviti ogled. Na podlagi izvedbe teh dokazov sodišče do odgovora na navedeno strokovno vprašanje ne bi prišlo.
Neskladna gradnja ni ovira za civilno delitev nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00072365
SPZ člen 67, 67/1, 118, 118/1, 118/2, 118/4. SZ-1 člen 9, 9/1, 9/2, 25, 25/1, 29, 29/1, 30, 30/1, 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 197, 199.
spor majhne vrednosti - razmerja med etažnimi lastniki - upravnik večstanovanjske stavbe - potrebna večina etažnih lastnikov - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - obratovalni stroški - stroški upravljanja - stroški vodenja rezervnega sklada
Predmetna stavba, v kateri je toženec etažni lastnik, ima 7 posameznih delov in da sta v njej več kot dva etažna lastnika. Glede na navedbe tožeče stranke, da je Pogodbo o opravljanju podpisala velika večina etažnih lastnikov in sicer etažni lastniki, katerih solastniški deleži znašajo 74,80%, pa le-ta ni bila veljavno sklenjena, saj bi jo morali podpisati vsi etažni lastniki. SPZ in SZ-1 etažne lastnike namreč obvezujeta k določitvi upravnika le v primeru, kadar ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, kar za konkreten primer ne pride v poštev, saj ima le-ta le 7 posameznih delov. Če določitev upravnika ni obvezna, je po naravi stvari za njegovo določitev potrebno soglasje vseh solastnikov in manjšinskega solastnika k sklenitvi pogodbe o upravljanju ni mogoče prisiliti. Ker Pogodba o upravljanju ni bila veljavno sklenjena, je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke presojalo še po pravilih, ki urejajo neupravičeno obogatitev.
Neplačani del vtoževanih računov zajema tako stroške obratovanja (stroški skupne elektrike in priključne moč, ki jih je tožeča stranka plačala iz svojih sredstev za toženca, kot tudi stroške upravljanja in stroške vodenja rezervnega sklada, t.j. storitev, ki jih je izvajala tožeča stranka kot lastno storitev. Gre torej za različne stroške, ki pa nimajo enake narave in se zato presojajo na različnih pravnih podlagah. Sodna praksa je povsem enotna, da gre pri zahtevku za povračilo stroškov obratovanja, ki jih je tretjim (dobaviteljem) tožeča stranka plačala za toženca iz lastnih sredstev, za verzijski zahtevek, t.j. zahtevek, ki temelji na določilu 197. člena OZ, določa pa, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši, kar bi bil ta dolžan storiti po zakonu, pravico zahtevati od njega povračilo. Drugače pa je z zahtevkom, s katerim tožeča stranka zahteva plačilo za storitve, ki jih je opravila sama. Ta ima lahko podlago v veljavni pogodbi ali pa, če so za to izpolnjeni pogoji, v pravilih o poslovodstvu brez naročila, ki so urejena v določbah od 199. do 203. člena OZ.
V skladu s 197. členom OZ je tožeča stranka od toženca upravičena zahtevati povračilo tistih stroškov, ki jih je zanj plačala dobavitelju električne energije.
V tej zadevi tožeča stranka ni navedla niti tega, da poslov upravljanja in vodenja rezervnega sklada, ki sta po njenih navedbah, v tem konkretnem primeru obsegali obračun prispevka v rezervni sklad, delno plačevanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ter opravo njihove razdelitve, pa tudi naročanje storitev oziroma dobav pri izvajalcih storitev oziroma dobaviteljih, delitev njihovih izstavljenih računov in plačevanje teh računov, ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda, oziroma da obstaja konkretna nevarnost škode, ki jo želi tožeča stranka preprečiti s svojim ravnanjem, ali da škoda že nastaja, niti tega, da bi bila brez njenega ravnanja zamujena sicer očitna korist za toženca.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov upravljanja in vodenja rezervnega sklada, glede na trditveno podlago tožeče stranke ni utemeljen niti na podlagi Pogodbe o upravljanju, ker je ta neveljavna, niti na podlagi določb o poslovodstvu brez naročila, zato ga je kot takega potrebno zavrniti.
ZPrCP člen 37, 37/5, 110, 110/7,. ZJRM-1 člen 6, 6/1,. URS člen 22. ZP-1 člen 42, 42/6, 55, 65, 65/5, 163, 163/8, 199, 199/2,.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do enakega varstva pravic - zastaranje pregona za prekršek
Prvostopenjsko sodišče je zato s tem, ker ni sledilo navedbam storilca v zahtevi za sodno varstvo in ni izvedlo v zahtevi za sodno varstvo predlaganih razbremenilnih dokazov v korist storilca, ampak je dejansko stanje v obravnavani zadevi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za storilcu obremenilne dokaze, do katerih se v postopku ni mogel opredeliti, kršilo storilčevo pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj oziroma pravico, da lahko zavzame stališče, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - postopek poenostavljene prisilne poravnave - uvedba postopka prisilne poravnave - procesne ovire za začetek stečajnega postopka
Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
ZZVZZ člen 87. Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (2016) člen 15.
regresni zahtevek zavoda - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - sodni izvedenec - odgovornost delodajalca
Nezadovoljstvo ene od strank z izvedeniškim mnenjem po ustaljeni sodni praksi ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Trditve, da so bili delavci seznanjeni s spremembo kuriva in z vsemi navodili, tudi če bi držale, ne pomenijo, da je zaradi njihove malomarnosti pretrgana vzročna zveza med njeno opustitvijo s pravilnikom predpisanega dolžnega ravnanja in nastalo škodo.
Sodišče prve stopnje je obrazloženo (in utemeljeno) zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank oziroma za zaslišanje toženke kot nepotreben, zato pritožbeni očitki, da je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP, niso utemeljeni.
dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - začetek stečaja - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - končni seznam preizkušenih terjatev
Stečajni upravitelj do izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev očitno še ni bil obveščen o pravnomočnosti sklepa zemljiške knjige o dovolitvi vpisa zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ter ju zato še ni uvrstil nanj, kar pa ne pomeni, da ne bo moral izdelati dodatni osnovni seznam v skladu s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje tega ni preverjalo in upnik utemeljeno navaja, da je odločitev preuranjena.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 56, 118, 118/1, 200, 200/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost tožbe - začasno povečan obseg dela - vrnitev nazaj na delo
Glede na to, da že prva pogodba o zaposlitvi z dne 25. 8. 2017 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je sklenjena v nasprotju z zakonom in je zato na podlagi 56. člena ZDR-1 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Posledično so bile nezakonito za določen čas sklenjene tudi vse kasneje sklenjene pogodbe.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev postopka zaradi odločanja o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve - negativna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje vtoževanega zneska, da predlagana izvršba ni upravičena, ni utemeljena oziroma izkazana, da podrejeno postavlja ugovor neobstoja terjatve v vtoževani višini oziroma nenastanka terjatve v zatrjevani višini, da mu verodostojne listine po vsebini niso poznane oziroma so sporne, ker mu jih upnik ni posredoval v izjasnitev, potrditev ali preveritev, da se ne more natančneje opredeliti do temelja terjatve, še manj višine terjatve. S temi trditvami je zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.
zamudna sodba - procesna sposobnost stranke - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - neplačevanje najemnine in stroškov
Povsem nekonkretizirane in tudi neizkazane so pritožbene navedbe toženca, da se v „določenih zadevah“ ne znajde in da „določenih zadev“ ne razume, da se „v te stvari“ ne razume, da ni razumel pomena pravnega pouka, ko je prejel tožbo, in da ni vedel, da je imel priložnost za pritožbo (verjetno pravilno odgovor na tožbo) že prej, zato na njihovi podlagi toženec pri pritožbenemu sodišču ni vzbudil dvoma v svojo procesno (pravdno) sposobnost, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Enako velja tudi za njegove navedbe o domnevnih psihičnih težavah in zdravljenju alkoholizma, ki sicer prav tako niso izkazane, že iz samih navedb toženca pa izhaja, da so te okoliščine prenehale že pred prejemom tožbe v odgovor, zato na samo pravilnost vročitve tožbe v odgovor in na presojo procesne sposobnosti toženca ne morejo imeti nobenega vpliva.
Na podlagi 103. člena SZ-1 lahko lastnik iz krivdnih razlogov odpove najemno pogodbo med drugim tudi v primeru, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa.
Posledica odpovedi najemne pogodbe pa je dolžnost toženca, da se iz stanovanja izseli, saj po odpovedi najemne pogodbe nima več pravne podlage za bivanje v njem.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 383, 383/4, 384, 384/3, 384/3-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - epidemija
Sodišče prve stopnje je utemeljilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja na domnevi insolventnosti dolžnika iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ki določa, da če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve iz prvega odstavka 236. člena tega zakona, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP je torej izpodbojna, kar pomeni, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti predlogu upnika za začetek postopka osebnega stečaja in če sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen.
Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu upnika, da pozove stečajnega dolžnika, da predloži popis svojega premoženja in prejemkov skladno s 384. členom ZFPPIPP, vendar je imel dolžnik možnost, da v pritožbi zoper sklep navede premoženje in vrednost tega, ter s tem utemelji svoje nasprotovanje postopku osebnega stečaja, česar pa ni storil. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je dal sodišču poročilo o stanju svojega premoženja. Smiselno se v pritožbi sklicuje le na svoj poslovni delež v podjetju, katerega pa ni imenoval, niti ni navedel vrednosti poslovnega deleža. Trdi le, da podjetje normalno posluje. Pritožbeno sodišče zgolj na podlagi te trditve dolžnika ne more slediti njegovemu predlogu, da naj upošteva, da pravna oseba posluje normalno in da na podlagi tega dejstva zavrne kot neutemeljene upnikove trditve o insolventnosti dolžnika kot njenega lastnika. Drugih trditev v zvezi s svojimi prihodki ali premoženjem dolžnik v pritožbi prav tako ni navedel. S tem pa se izkaže, da s pritožbo ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti kot pogoja za začetek postopka osebnega stečaja.