prisilna poravnava na predlog upnika - omejitev dolžnikovih poslov - najem kredita - soglasje sodišča - pogoji za izdajo soglasja
Sodišče ob odločanju, ali bo dalo soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev presoja, ali je posojilo ali kredit, ki ga želi dolžnik najeti, namenjeno opravljanju rednih poslov v zvezi z opravljanjem dolžnikove dejavnosti ali poravnavanjem obveznosti iz teh poslov in ali znesek najetega posojila ali kredita presega skupni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP in kritje stroškov postopka prisilne poravnave. V danem primeru sta ta dva pogoja izpolnjena. To pa še ne pomeni, da je sodišče v vseh primerih omejeno le na presojo teh dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046437
ZPP člen 243, 286a. SPZ člen 66, 66/3, 70, 70/2. OZ člen 507, 513, 513/3.
delitev solastnine - načini delitve - sodni izvedenec - dokazna moč - izvedensko mnenje - rok za pripombe zoper izvedensko mnenje - zamuda sodnega roka - prekluzija trditev in dokazov - zavlačevanje postopka - prodaja solastniškega deleža - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - upravičenja solastnika - pravica razpolaganja - razpolaganje z nepremičnino v solastnini - zakonita predkupna pravica - predkupna pravica solastnika nepremičnine
Sodišču ini strankam mora biti omogočeno, da mnenje izvedenca kritično analizirajo in se o njem izjavijo. Ker ima v postopku delitve solastnine mnenje izvedenca močno dokazno moč, je vloga sodišča, da mnenje vsestransko preizkusi, še bolj poudarjena.
Vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku 286.a člena ZPP, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, se upoštevajo, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče bi pripombe nasprotnega udeleženca na izvedensko mnenje lahko zavrnilo, če bi ocenilo, da želi z njimi zavlačevati postopek. V konkretnem primeru takšna situacija ni bila podana.
Dejstvo, da teče nepravdni postopek za razdelitev solastnih nepremičnin udeležencev postopka, na upravičenje nasprotnega udeleženca, da sklene prodajno pogodbo za solastne nepremičnine, nima nobenega vpliva. Solastnik lahko razpolaga s solastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov (tretji odstavek 66. člena SPZ), pri tem pa je omejen s solastninsko pravico drugih solastnikov le toliko, da jih je kot imetnike zakonite predkupne pravice dolžan obvestiti o nameravani prodaji in jim ponuditi, da deleže kupijo sami pod enakimi pogoji (507. člen v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ).
načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - unovčevanje stečajne mase
Ne more biti razlog za spremembo načrta poteka stečajnega postopka dejstvo, da roki jamstva veljavnim zavarovanim garancijam, ki jih je v korist dolžnika izdala pritožnica, še niso potekli. Navedeno posredno izhaja iz določbe 259. člena ZFPPIPP, po kateri upnikova terjatev, ki je povezana z odložnim pogojem in se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, preneha. Namen te določbe je prav v tem, da se omogoči končanje stečajnega postopka.
Razdelitvena masa, rezervirana za plačilo terjatev iz 259. člena ZFPPIPP, se pri končni razdelitvi res razdeli med druge upnike. Takšnega rizika in s tem v zvezi nastale škode v primeru naknadnega unovčenja garancij pa bi se pritožnica kot banka ob izdaji garancij morala zavedati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00043714
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 414, 414/1, 416, 416/1, 416/4, 416/4-1, 417, 417/1, 417/1-1. ZD člen 123, 123/1, 131, 132, 142a, 142b, 206. ZPP člen 108, 108/4, 180a.
predlog za začetek stečajnega postopka - stečaj zapuščine - stranke predhodnega postopka - navedba stranke - neznani dedič - zmotna uporaba materialnega prava - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), zato se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju.
Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, je v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.
Da bi se predhodni postopek s predlogom sploh lahko opravil, mora biti sodišču identiteta oseb, ki so v predhodni postopek vključene kot stranke (torej dediči), znana, sicer postopka ne more voditi. Identiteto dediča / dedičev kot stranke oziroma tistega, ki nastopa v njegovem imenu, v primeru, če so neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, je dolžan v svojem predlogu navesti vložnik predloga, v konkretnem primeru torej upnik. Če je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v zakonsko določenem roku ni nihče zglasil ter je bilo zato ugotovljeno, da gre za zapuščino brez dedičev, pa mora slednje navesti in tedaj temu primerno oblikovati svoj predlog.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice - subjektivne meje pravnomočnosti
Stečajno sodišče v postopku izdaje soglasja k odstopu ne odloča o pravici ali o pravni koristi sopogodbenika stečajnega dolžnika iz pogodbe, od katere je stečajni dolžnik odstopil. V stečajnem postopku se varujejo zgolj pravice in koristi stečajnih upnikov s ciljem čim ugodnejšega poplačila njihovih terjatev, zato tretje osebe, med katere spada tudi sopogodbenik stečajnega dolžnika, niso stranke stečajnega postopka in zato nimajo pravice do udeležbe v postopku izdaje soglasja stečajnega sodišča k odstopni izjavi upravitelja.
V primeru, ko je sopogodbenik stečajnega dolžnika hkrati tudi njegov upnik, ki je s pravočasno prijavo terjatve pridobil položaj stranke v stečajnem postopku pa pravnomočen sklep o izdaji soglasja k odstopu učinkuje na stranke stečajnega postopka.
Zaradi kompleksnosti poslovnega razmerja med pravdnima strankama in ob upoštevanju skupnega namena strank, določenega v pogodbi, je treba pogodbeno razmerje med strankama obravnavati celostno in ga ni mogoče cepiti na posamezne dele, kot si je prizadevala tožena stranka. Vse s pogodbo dogovorjene obveznosti in pravice pogodbenih strank so povezane, soodvisne in med seboj celo pogojene.
Z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, v posledici katerega je tožena stranka pridobila solastniška deleža na stanovanjih tožeče stranke je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj dolžnik v zameno za priznanje solastništva od tožene stranke ni ničesar prejel.
Zmotno je pritožbeno stališče, da se položaj ločitvenih upnikov zaradi dolžnikove odtujitve nepremičnine, na kateri imajo ločitveno pravico, ne more poslabšati.
subjektivna odškodninska odgovornost - dolžnost usposabljanja delavca za varno delo
Ker tožnik ni bil usposobljen za varno opravljanje delovnega opravila odpiranja stranic vrat na kotalnem kontejnerju je zavarovanec toženke odgovoren za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju tega delovnega opravila.
Stališče tožnikov, da je tožbeni zahtevek primerljiv z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in da je zato potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi, pritožbeno sodišče ne sprejema, saj soglasje enega od solastnikov za uvedbo upravnega postopka ni razpolagalni pravni posel, pač pa predstavlja zgolj solastnikovo strinjanje, da se na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje, uvede upravni postopek. Če soglasja ni, ker se solastnik ne strinja z elaboratom, je potrebno bodisi elaborat popraviti, tako da se bodo z njim strinjali vsi solastniki in nato ponovno zahtevati uvedbo upravnega postopka, bodisi predlagati delitev nepremičnine v nepravdnem postopku, ni pa moč tega soglasja zahtevati v pravdnem postopku.
sodna ureditev meje - potek meje - katastrski podatek - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - kriterij močnejše pravice
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsakdo, je praviloma izven pravnega prometa in na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Sodna praksa je enotna, da je treba iz navedenih razlogov pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar mora biti posebej ugotovljeno.
dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - začetek stečaja - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - končni seznam preizkušenih terjatev
Stečajni upravitelj do izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev očitno še ni bil obveščen o pravnomočnosti sklepa zemljiške knjige o dovolitvi vpisa zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ter ju zato še ni uvrstil nanj, kar pa ne pomeni, da ne bo moral izdelati dodatni osnovni seznam v skladu s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje tega ni preverjalo in upnik utemeljeno navaja, da je odločitev preuranjena.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira delavca
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posameznim delavcem delodajalcu sicer ni potrebno navesti razlogov za izbiro delavcev, ki jim je podana odpoved pogodbe, legitimno pa svojo izbiro gradi tudi na posameznih razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge. Zasledovanje težnje po uspešnosti dela pa utemeljuje tudi izbiro tistega delavca, ki se mu pogodba o zaposlitvi odpove iz poslovnega razloga, ki je pred tem prejel več pisnih opozoril pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 kot drugi delavci.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00044599
ZPP člen 8, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 365, 365-2. SPZ člen 25, 35. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 39, 39-1, 39-2.
motenje posesti - zavrnitev tožbenega zahtevka - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delovni stroj - soposest - varstvo med več posestniki - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nestrinjanje z dokazno oceno - izpovedbe prič - dodatek za zastopanje več strank
V predmetni motenjski pravdi je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega dela nepremičnine in da z očitanima motilnima dejanjema dosedanji način izvrševanja (so)posesti ni bil samovoljno spremenjen oziroma oviran. Tožnica z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je celovita in prepričljiva.
začasna odredba - stiki med starši in otroki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov z otrokom - sum spolne zlorabe - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - psihološka presoja verodostojnosti izpovedb
Nasprotni udeleženki tudi s pritožbo ni uspelo zasejati dvoma v pravilnost podanega mnenja, da bi bilo zato treba zahtevati mnenje drugih izvedencev. Pritožbena kritika o metodološki neustreznosti izdelanega mnenja je posplošena. Iz mnenja, kot tudi iz razlogov prvostopenjskega sklepa izhaja, na podlagi česa sta izvedenki tvorili zaključke, ki sta jih naredili. Izvedenki sta mnenje dopolnili, odgovorili sta na vsa vprašanja ter svoje zaključke obsežno argumentirali, prav tako sta bili dodatno zaslišani.
ZPrCP člen 37, 37/5, 110, 110/7,. ZJRM-1 člen 6, 6/1,. URS člen 22. ZP-1 člen 42, 42/6, 55, 65, 65/5, 163, 163/8, 199, 199/2,.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do enakega varstva pravic - zastaranje pregona za prekršek
Prvostopenjsko sodišče je zato s tem, ker ni sledilo navedbam storilca v zahtevi za sodno varstvo in ni izvedlo v zahtevi za sodno varstvo predlaganih razbremenilnih dokazov v korist storilca, ampak je dejansko stanje v obravnavani zadevi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za storilcu obremenilne dokaze, do katerih se v postopku ni mogel opredeliti, kršilo storilčevo pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj oziroma pravico, da lahko zavzame stališče, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev ugovora
Enako kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dolžnikovo zadolževanje na meji lahkomiselnosti, vendar pa bi v primeru, da se ne bi pripetilo zmanjšanje plače zaradi reorganizacije dela in bolezni ter dodatnih stroškov zaradi stikov z otrokom, lahko svoje obveznosti poravnal. Ni pa mogoče dolžniku očitati nepoštenosti ali nevestnosti glede na to, da se je trudil, delal nadure, da skrbi za otroka.
informacijske pravice družbenika - zavrnitveni razlog - sodni rok - rok za odgovor na predlog - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. 513. člen ZGD-1 določa, da sme družbenik, ki mu informacije nisi bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1, od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled. Družbenik naj se torej obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane.
Predlagateljica je še vedno družbenica nasprotnega udeleženca, ne glede na sklenjeno Pogodbo o odkupu poslovnega deleža. Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Prav tako je pravica družbenika do informacij in vpogleda obsežna, njegova zahteva pa se lahko v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Omejitev te pravice je posledično potrebno razlagati ozko in je možna le v izjemnih primerih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00072365
SPZ člen 67, 67/1, 118, 118/1, 118/2, 118/4. SZ-1 člen 9, 9/1, 9/2, 25, 25/1, 29, 29/1, 30, 30/1, 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 197, 199.
spor majhne vrednosti - razmerja med etažnimi lastniki - upravnik večstanovanjske stavbe - potrebna večina etažnih lastnikov - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - obratovalni stroški - stroški upravljanja - stroški vodenja rezervnega sklada
Predmetna stavba, v kateri je toženec etažni lastnik, ima 7 posameznih delov in da sta v njej več kot dva etažna lastnika. Glede na navedbe tožeče stranke, da je Pogodbo o opravljanju podpisala velika večina etažnih lastnikov in sicer etažni lastniki, katerih solastniški deleži znašajo 74,80%, pa le-ta ni bila veljavno sklenjena, saj bi jo morali podpisati vsi etažni lastniki. SPZ in SZ-1 etažne lastnike namreč obvezujeta k določitvi upravnika le v primeru, kadar ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, kar za konkreten primer ne pride v poštev, saj ima le-ta le 7 posameznih delov. Če določitev upravnika ni obvezna, je po naravi stvari za njegovo določitev potrebno soglasje vseh solastnikov in manjšinskega solastnika k sklenitvi pogodbe o upravljanju ni mogoče prisiliti. Ker Pogodba o upravljanju ni bila veljavno sklenjena, je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke presojalo še po pravilih, ki urejajo neupravičeno obogatitev.
Neplačani del vtoževanih računov zajema tako stroške obratovanja (stroški skupne elektrike in priključne moč, ki jih je tožeča stranka plačala iz svojih sredstev za toženca, kot tudi stroške upravljanja in stroške vodenja rezervnega sklada, t.j. storitev, ki jih je izvajala tožeča stranka kot lastno storitev. Gre torej za različne stroške, ki pa nimajo enake narave in se zato presojajo na različnih pravnih podlagah. Sodna praksa je povsem enotna, da gre pri zahtevku za povračilo stroškov obratovanja, ki jih je tretjim (dobaviteljem) tožeča stranka plačala za toženca iz lastnih sredstev, za verzijski zahtevek, t.j. zahtevek, ki temelji na določilu 197. člena OZ, določa pa, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši, kar bi bil ta dolžan storiti po zakonu, pravico zahtevati od njega povračilo. Drugače pa je z zahtevkom, s katerim tožeča stranka zahteva plačilo za storitve, ki jih je opravila sama. Ta ima lahko podlago v veljavni pogodbi ali pa, če so za to izpolnjeni pogoji, v pravilih o poslovodstvu brez naročila, ki so urejena v določbah od 199. do 203. člena OZ.
V skladu s 197. členom OZ je tožeča stranka od toženca upravičena zahtevati povračilo tistih stroškov, ki jih je zanj plačala dobavitelju električne energije.
V tej zadevi tožeča stranka ni navedla niti tega, da poslov upravljanja in vodenja rezervnega sklada, ki sta po njenih navedbah, v tem konkretnem primeru obsegali obračun prispevka v rezervni sklad, delno plačevanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ter opravo njihove razdelitve, pa tudi naročanje storitev oziroma dobav pri izvajalcih storitev oziroma dobaviteljih, delitev njihovih izstavljenih računov in plačevanje teh računov, ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda, oziroma da obstaja konkretna nevarnost škode, ki jo želi tožeča stranka preprečiti s svojim ravnanjem, ali da škoda že nastaja, niti tega, da bi bila brez njenega ravnanja zamujena sicer očitna korist za toženca.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov upravljanja in vodenja rezervnega sklada, glede na trditveno podlago tožeče stranke ni utemeljen niti na podlagi Pogodbe o upravljanju, ker je ta neveljavna, niti na podlagi določb o poslovodstvu brez naročila, zato ga je kot takega potrebno zavrniti.
zavarovalni primer - pravilo o dokaznem bremenu - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - venska tromboza
Ker Dopolnilni pogoji ne definirajo možganske kapi kot cerebrovaskularni dogodek, ki ima za posledico možgansko kap, zavarovalno kritje po zavarovalni pogodbi med pravdnima strankama ni podano.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051295
KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/1, 160/4. ZKP člen 25, 25/1-1, 445.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - eno kaznivo dejanje - enovito kaznivo dejanje - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - ne bis in idem - elektronska pošta - zasebna komunikacija - stvarna pristojnost - dokaz resnice - razžalitev - zaničevalni namen - konkretizacija zakonskih znakov - določenost oškodovanca - obvestilo o seji pritožbenega senata
Obstoj zaničevalnega namena se ugotavlja šele v primeru, ko obdolženec dokaže resničnost svoje trditve ali, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal ter mora sodišče prve stopnje opraviti še nadaljnjo presojo, ali je obdolženec z žaljivimi trditvami morebiti izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1, torej ali so bila dejstva izrečena v obliki žaljive vrednostne ocene oziroma na žaljiv način.
Dogovarjanje pravdnih strank o tem, da bo iz posojenega denarja vzpostavljena proizvodnja izdelkov iz gliv, še ne daje podlage za zaključek, da pravdni stranki nista imeli pogodbene volje za nastanek posojilnih pogodb, temveč za nastanek družbene pogodbe.