ZPrCP člen 37, 37/5, 110, 110/7,. ZJRM-1 člen 6, 6/1,. URS člen 22. ZP-1 člen 42, 42/6, 55, 65, 65/5, 163, 163/8, 199, 199/2,.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do enakega varstva pravic - zastaranje pregona za prekršek
Prvostopenjsko sodišče je zato s tem, ker ni sledilo navedbam storilca v zahtevi za sodno varstvo in ni izvedlo v zahtevi za sodno varstvo predlaganih razbremenilnih dokazov v korist storilca, ampak je dejansko stanje v obravnavani zadevi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za storilcu obremenilne dokaze, do katerih se v postopku ni mogel opredeliti, kršilo storilčevo pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj oziroma pravico, da lahko zavzame stališče, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
zavarovalni primer - pravilo o dokaznem bremenu - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - venska tromboza
Ker Dopolnilni pogoji ne definirajo možganske kapi kot cerebrovaskularni dogodek, ki ima za posledico možgansko kap, zavarovalno kritje po zavarovalni pogodbi med pravdnima strankama ni podano.
ZNPPol člen 4, 4/1.. ZJU člen 122, 122/1, 122/2, 122/3, 123, 123/1, 123/1-1, 123/1-2, 123/1-3, 124, 127, 128, 128/1, 128/6, 129, 129/1, 130, 130/1, 130/2.. ZJU-B člen 85, 85/2.. ZPP člen 115, 115/2.
disciplinski postopek - policist - zastaralni rok - disciplinska kršitev - denarna kazen - disciplinski ukrepi
Tožnica neutemeljeno vztraja tudi pri očitkih o napačnem vodenju disciplinskega postopka. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da toženka ni storila postopkovnih kršitev. Po 2. odstavku 130. člena ZJU se za vabljenje, vročanje, izvedbo obravnave in zapisnik v disciplinskem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku. Poglavje ZJU, v katerem se nahaja citirana določba, z naslovom Disciplinska odgovornost javnih uslužbencev, je bilo sicer črtano, a se v skladu z 2. odstavkom 85. člena ZJU-B še vedno uporablja - do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.
Tožnica neuspešno prikazuje, da naj bi takso za pritožbo plačala že 15. 10. 2020, saj je pritožbo vložila šele 9. 11. 2020. Nesmiselno navaja, da je s plačilom takse pohitela zato, da bo pritožbeno sodišče pritožbo lahko takoj vzelo v obravnavo, saj 15. 10. 2020 pritožba sploh še ni bila vložena. Tudi načrtovana odsotnost ni relevantna okoliščina za presojo, ali je tožnica plačala takso za pritožbo v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu z dne 11. 11. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00043714
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 414, 414/1, 416, 416/1, 416/4, 416/4-1, 417, 417/1, 417/1-1. ZD člen 123, 123/1, 131, 132, 142a, 142b, 206. ZPP člen 108, 108/4, 180a.
predlog za začetek stečajnega postopka - stečaj zapuščine - stranke predhodnega postopka - navedba stranke - neznani dedič - zmotna uporaba materialnega prava - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), zato se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju.
Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, je v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.
Da bi se predhodni postopek s predlogom sploh lahko opravil, mora biti sodišču identiteta oseb, ki so v predhodni postopek vključene kot stranke (torej dediči), znana, sicer postopka ne more voditi. Identiteto dediča / dedičev kot stranke oziroma tistega, ki nastopa v njegovem imenu, v primeru, če so neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, je dolžan v svojem predlogu navesti vložnik predloga, v konkretnem primeru torej upnik. Če je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v zakonsko določenem roku ni nihče zglasil ter je bilo zato ugotovljeno, da gre za zapuščino brez dedičev, pa mora slednje navesti in tedaj temu primerno oblikovati svoj predlog.
ZD člen 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 352. SPZ člen 60, 60/2.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pogodba o preužitku - denarna sredstva na bančnem računu - uveljavljanje pravic v pravdi
Ker pritožnica ni bila stranka zapuščinskega postopka, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je njena pritožba nedovoljena.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve - negativna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje vtoževanega zneska, da predlagana izvršba ni upravičena, ni utemeljena oziroma izkazana, da podrejeno postavlja ugovor neobstoja terjatve v vtoževani višini oziroma nenastanka terjatve v zatrjevani višini, da mu verodostojne listine po vsebini niso poznane oziroma so sporne, ker mu jih upnik ni posredoval v izjasnitev, potrditev ali preveritev, da se ne more natančneje opredeliti do temelja terjatve, še manj višine terjatve. S temi trditvami je zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.
Sodišče druge stopnje ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje iz 7. točke obrazložitve, da je obravnavana situacija podobna tisti, ko predlagatelj predlog umakne nemudoma po tem, ko je zahtevek izpolnjen.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - predrzna vožnja v cestnem prometu - predrzna ali brezobzirna vožnja - vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - stranska kazen - denarna kazen - višina dnevnega zneska - prekršek - kršitev pravila o prednosti
Po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je predrzna vožnja glede stopnje ogrožanja zavarovane dobrine ekvivalent tako brezobzirni vožnji, kot tudi vožnji motornega vozila, ki ga voznik nima pravice voziti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obdolženec, ki je obravnavano vožnjo z osebnim avtomobilom opravil kljub temu, da je vedel, da nima vozniškega dovoljenja in torej nima pravice voziti osebnega avtomobila, kršil pa je tudi pravila o prednosti pri vključevanju z neprednostne na prednostno cesto in nato trčil v oškodovančevo vozilo, s čimer je povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo najmanj dveh oseb, uresničil vse znake kaznivega dejanja nevarne vožnje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1.
Ravnanje, ko obdolženec ob zavedanju, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja ter da se nahaja na neprednostni cesti, vozila ni ustavil pri stop znaku, kaže na njegovo resno in zavestno ignoriranje prometnih predpisov.
ZŠtip-1 člen 2, 6, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. ZŠtip-1B člen 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.. URS člen 57.. ZUPJS člen 42, 43.
vračilo štipendije - višja sila
Pritožbeno sodišče je v istovrstni zadevi, kot je obravnavana, že zavzelo stališče, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo analogijo legis in argument a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Upoštevalo je, da je v 3. členu ZŠtip-1 višja sila definirana kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. To mora logično veljati tudi glede nemožnosti pravočasnega pridobivanja merodajnih podatkov za magistrsko raziskovalno nalogo zaradi potekajoče reorganizacije in združevanja koncerna v obdobju priprave magistrske naloge. Razlog zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki ga štipendist ne more odvrniti.
ZST-1 člen 34a, 34a/7, 35, 35/1. ZS člen 83a. ZPP člen 105a. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2021) točka 2. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2.
tek rokov - procesni rok - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujna zadeva - sodne takse - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prošnja za obročno plačilo - zavrženje predloga
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo relevantne določbe odredbe. Ta je začela veljati 16. 11. 2020 in v njej je navedeno, da procesni roki v nenujnih zadevah – mednje se uvršča tudi predmetna zadeva – in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča RS.
ZDZdr člen 39, 53, 61. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - prisilni ukrep - duševno zdravje - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Pritožba ima prav, da je potrebno v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT in 2b točko tarifne številke 18 OT, po kateri vrednost storitve v sporu o osebnih in stvarnih služnostih znaša 300 točk, v zvezi z 2. točko 29. člena ZST, po kateri je vrednost zahtevka (spora) za odmero takse v sporih o stvarnih služnostih določena fiksno v višini 1.500,00 EUR in je ta po določbi četrtega odstavka tarifne številke 1 ZST določena v fiksni višini 800 točk, odvetniške storitve v sporu iz stvarnih služnosti odmeriti po 2b točki tarifne številke 18 OT, ne pa po 1. točki tarifne številke 18 OT, kot je to zmotno storilo prvostopno sodišče.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - status zavarovanca - tuj pokojninski sistem
Osebe, ki so invalidsko upokojene, glede na določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji nimajo statusa zavarovanca iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temveč imajo status upokojenca. V tem primeru tudi če je tožnik v Republiki Avstriji vključen v sistem obveznega zavarovanja kot upokojenec na podlagi 8. člena avstrijskega Zakona o splošnem socialnem zavarovanju, kot to v pritožbi navaja tožnik, to nikakor ne pomeni, da je navedeni status izenačen s statusom zavarovanca upoštevaje določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da tožnik v Republiki Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje. V tem primeru pa se je bil dolžan v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ker se tožnik v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidnosti ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je glede na zgoraj povzeto določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog. V zvezi s sklicevanjem na pritožbeni razlog po 4. točki prvega odstavka 154. člena ZP-1, pa pritožbeno sodišče poudarja glede na dejstvo, da je pritožba prekrškovnega organa dopustna le v primeru, če je sodišče spremenilo izpodbijani plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku tako, da je ustavilo postopek, pritožbenega razloga odločitve o sankcijah niti ni mogoče dejansko uveljavljati, saj s tako odločitvijo sankcije sploh niso izrečene.
Ker ni medicinske dokumentacije, ki bi objektivizirano izkazovala tožničino popolno nezmožnost za delo ob moževi smrti, ali da bi to postala v enem letu od njegove smrti, niti na dan smrti zavarovanca ni izpolnila predpisane starosti, je sodišče pravilno presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.
začetek postopka osebnega stečaja - trditveno in dokazno breme - insolventnost dolžnika - neobstoječa terjatev
Upnik je izpolnil trditveno in dokazno breme, da ima na temelju Pogodbe do pritožnika terjatev in da le-ta kot porok zamuja z njenim plačilom več kot dva meseca. To so pravno pomembna dejstva, ki jih je upnik uspešno zatrjeval in z listinskimi dokazi tudi izkazal. S tem se je procesno breme zatrjevanja in dokazovanja o nasprotnem prevalilo na pritožnika. Upnik je uspel terjatev, ki je bila zaradi dolžnikovega prerekanja hkrati pogoj insolventnosti, dokazati do stopnje prepričanja.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044651
ZNP-1 člen 42. DZ člen 138, 138/3, 162, 162/1, 162/1-3, 162/1-4, 163, 163/1.
spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - omejitev stikov - način izvrševanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - policijska intervencija - grožnje
Izveden dokazni postopek najmanj s stopnjo verjetnosti potrjuje, da oče čustveno in duševno obremenjuje sina. Zato ni samo utemeljen predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi bil deček začasno predodeljen v varstvo in vzgojo njemu, ampak je treba za varstvo koristi dečka poseči tudi v dosedanji način izvrševanja stikov tako, da ti do zaključka pravnomočnega postopka v zvezi s predodelitvijo dečka očetu potekajo pod nadzorom centra za socialno delo.