predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - sposobnost za delo
Poleg obsojenčeve pripravljenosti opravljanja del v splošno korist, sama izvedba del predpostavlja minimalno sposobnost, ki jo je obsojenec v danem primeru ob katerem koli ponujenem delu zanikal. Ker je število ponujenih del v splošnem odvisno od števila izvajalcev, ki imajo podpisane sporazume o sodelovanju s posamezno probacijsko enoto, je jasno, da je vsebina, pestrost in nenazadnje prilagodljivost del vsakokratnemu obsojencu odvisna od vrste del, ki bi jih naj ta pri izvajalcu opravljal. Drugače je pri neposredni izvršitvi izrečene kazni zapora, ki je neizogibna, zaradi česar je tudi skrb za obsojenčevo zdravstveno stanje po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) obvezna ter v polnem obsegu zagotovljena.
ZPP člen 154, 158, 158/1, 188, 188/3.. ZDSS-1 člen 68.
stroški postopka - umik tožbe
V predmetni zadevi tožba ni umaknjena, ker bi toženec izpolnil zahtevek, zato je posledično zakonito izrečeno, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka. Ker do vsebinske razsoje spora o pravicah iz invalidskega zavarovanja ni prišlo in je tožba umaknjena zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni pogojev za drugačno stroškovno odločitev od izpodbijane.
Ker je iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožnik ne izpodbija razvidno, da revizije ni vložil po odvetniku, prav tako ni zatrjeval oziroma predložil dokazila, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog za dopustitev revizije tožeče stranke utemeljeno zavrglo.
Sodišče druge stopnje ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje iz 7. točke obrazložitve, da je obravnavana situacija podobna tisti, ko predlagatelj predlog umakne nemudoma po tem, ko je zahtevek izpolnjen.
začetek postopka osebnega stečaja - trditveno in dokazno breme - insolventnost dolžnika - neobstoječa terjatev
Upnik je izpolnil trditveno in dokazno breme, da ima na temelju Pogodbe do pritožnika terjatev in da le-ta kot porok zamuja z njenim plačilom več kot dva meseca. To so pravno pomembna dejstva, ki jih je upnik uspešno zatrjeval in z listinskimi dokazi tudi izkazal. S tem se je procesno breme zatrjevanja in dokazovanja o nasprotnem prevalilo na pritožnika. Upnik je uspel terjatev, ki je bila zaradi dolžnikovega prerekanja hkrati pogoj insolventnosti, dokazati do stopnje prepričanja.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - pravdna sposobnost - zasebni tožilec - vložitev zasebne tožbe - skrbnik - naknadna odobritev
Ker je namen odvzema poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj, so procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna oseba sama, neobstoječa oziroma nična ter kot takšna nimajo pravnega učinka. Zato naknadna skrbnikova odobritev strankinega dejanja že pojmovno ni mogoča in z njo nično procesno dejanje ne more konvalidirati.
OZ člen 10, 131, 131/1, 171, 171/1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (2014) člen 13.
osvetljen objekt - protipravno ravnanje - stopnišče - opustitev dolžnega ravnanja - krivdno načelo - teorija o ratio legis vzročnosti - dolžnostno ravnanje - deljena odgovornost - soprispevek k nastanku škode - vmesna sodba
Ker je zavarovanec toženke opustil dolžno ravnanje (prižig luči, ki osvetljuje stopnišče) je ravnal protipravno. Z navedeno opustitvijo je namreč za goste lokala ustvaril nevarno situacijo, ker so gostje iz zgornjega, od svetlobe prihajajoče iz gostilne še zadostno osvetljenega dela stopnišča, prišli v spodnji neosvetljen (temačen) del stopnišča, po katerem je bila hoja zaradi slabe vidljivosti otežena in nevarna. Tožnica je k škodnemu dogodku (padcu po stopnišču) prispevala s tem, da sama ni prižgala luči stopnišča z zgornjim stikalom, zlasti pa s tem, da je po prihodu v temačen spodnji del stopnišča kar nadaljevala s hojo navzdol po stopnišču še v bolj temačen del in pri tem celo iskala stikalo za luči, namesto, da bi se vrnila po stopnišču navzgor ter prosila zaposlene v gostilni, da prižgejo luč na stopnišče in s tem omogočijo varno uporabo stopnišča.
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo - nedovoljena pritožba - odločba Ustavnega sodišča
V času izdaje izpodbijanega sklepa je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju storilčeve pritožbe sicer pravilna in zakonita. Vendar pa je po izdaji izpodbijanega sklepa v Uradnem listu RS, št. 5/2021 z dne 14. 1. 2021 bila objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-991/17-31, U-I-304/20-9 z dne 17. 12. 2020, s katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ne uporablja besedilo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, ki se glasi: ″če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena), ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR.″
zahteva za sodno varstvo - stroški postopka - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - kilometrina
Prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku o prekršku, lahko vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v dveh primerih: 1. če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa in 2. če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku. Vendar pa so pritožbeni razlogi pri tem omejeni, saj se pritožba lahko vloži le iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), razen glede stroškov postopka. Ker je torej pritožba zoper odločitev o stroških postopka zakonsko izrecno izključena, je kot taka nedovoljena.
zemljiškoknjižni postopek - vpis poočitve - dovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Predlagateljica je bila šele z izpodbijanim sklepom seznanjena, katere listine bi morala priložiti sovjemu predlogu. Te listine je priložila pritožbi, torej pravočasno.
Drži trditev pritožbe, da se obt. T. V. za kaznivo dejanje, opisano pod točko 2) izreka izpodbijane sodbe na podlagi drugega v zvezi s prvim odstavkom člena 217 KZ-1 očita storitev kaznivega dejanja prikrivanja iz malomarnosti, ne pa z direktnim naklepom, kar je inkriminacija po prvem odstavku člena 217 KZ-1, zato je sodišče prve stopnje (točka 5 izpodbijane sodbe) pri tehtanju vseh okoliščin storitve tega kaznivega dejanja napačno štelo, da je obt. T. V. vsa kazniva dejanja, ki se mu očitajo z izpodbijano sodbo storil z direktnim naklepom, kot najvišjo obliko krivde.
ZDZdr člen 39, 53, 61. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - prisilni ukrep - duševno zdravje - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
nezgodno zavarovanje - zavarovalnina - dnevna odškodnina - invalidnina - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - začasna zadržanost z dela - bolniški stalež - aktivno zdravljenje - medicinska dokumentacija - izvedensko mnenje - razlaga materialnega prava - trditvena podlaga
Zmotno je prepričanje tožnice, da je imenovani sodni izvedenec v svojem izvedenskem mnenju povzemal materialno pravo. Slednji je v obravnavani zadevi bil imenovan, ker sodišče prve stopnje pri ugotavljanja spornih dejstev glede upravičenosti tožnice do dnevne odškodnine ter glede obstoja invalidnosti, samo ni razpolagalo s strokovnim znanjem medicine.
ZPIZ-2 člen 7, 7-30, 29, 131, 161, 161/1, 161/1-12.. ZPKri člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 7, 7-23.. URS člen 2, 30.
delna pokojnina - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa - poprava krivic
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da pokojninska doba po ZPKri glede namena, ki ga zakon zasleduje, v celoti ustreza opredelitvi pojma pokojninske dobe brez dokupa po ZPIZ-2. Pri pokojninski dobi, priznani na podlagi ZPKri gre za obdobje, ki je po tem socialnem predpisu priznano kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za pokojninsko dobo brez dokupa, saj doba priznana po ZPKri ni doba, ki bi bila dokupljena oziroma ne gre za obdobje, ki bi se štelo v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Ne gre niti za obdobja iz 131. člena ZPIZ-2, niti za posebno dobo po ZPIZ-2.
Višje sodišče se ne strinja, da ni pomembna objava izrednega poročila, ker gre za podatke, ki izhajajo že iz stečajnega spisa. Četudi to drži, to ne spremeni dejstva, da so bila razkrita izhodišča, pogajalski pogoji, ki so jih stranke dale v mediacijskem postopku. Zanje ni zatrjevano, da bi stranke dale soglasje za razkritje. To tudi ni mogoče pokriti s citirano 5. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
Kratkotrajna zamuda pri sklicu upniškega odbora je posledica dveh razlogov. Prvi razlog je nepripravljenost pritožnika, da se sestanek upniškega odbora izvede na sedežu upraviteljice ali korespondenčno. Drugi razlog za zastoj je samoizolacija zaradi bolezni, o kateri je bil upniški odbor obveščen. Podani so utemeljeni razlogi za zastoj. Upravitelj ni bistveno kršil dolžnosti upravitelja.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je glede na zgoraj povzeto določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog. V zvezi s sklicevanjem na pritožbeni razlog po 4. točki prvega odstavka 154. člena ZP-1, pa pritožbeno sodišče poudarja glede na dejstvo, da je pritožba prekrškovnega organa dopustna le v primeru, če je sodišče spremenilo izpodbijani plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku tako, da je ustavilo postopek, pritožbenega razloga odločitve o sankcijah niti ni mogoče dejansko uveljavljati, saj s tako odločitvijo sankcije sploh niso izrečene.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti - dejansko stanje prekrška - vezanost na pravnomočno odločbo
V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.
Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1).
Neresnične so trditve pritožnika, da v času poskušanja prve vročitve za glavno obravnavo ni bival na naslovu P., ker naj bi v tistem času bila hiša uničena od požara, kajti postopek vročitve, ki izhaja iz poročila pooblaščenega vročevalca pokaže nasprotno, to je, da je pritožnik na naslovu P. bival, saj je bil tam s strani pooblaščenega vročevalca opažen že 14. 10. 2019 (poročilo na l. št. 398), naslednji dan, to je 15. 10. 2019 pa je bila vročitev sodnega pisanja tudi opravljena.
ZST-1 člen 34a, 34a/7, 35, 35/1. ZS člen 83a. ZPP člen 105a. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2021) točka 2. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2.
tek rokov - procesni rok - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujna zadeva - sodne takse - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prošnja za obročno plačilo - zavrženje predloga
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo relevantne določbe odredbe. Ta je začela veljati 16. 11. 2020 in v njej je navedeno, da procesni roki v nenujnih zadevah – mednje se uvršča tudi predmetna zadeva – in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča RS.