kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - predrzna vožnja v cestnem prometu - predrzna ali brezobzirna vožnja - vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - stranska kazen - denarna kazen - višina dnevnega zneska - prekršek - kršitev pravila o prednosti
Po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je predrzna vožnja glede stopnje ogrožanja zavarovane dobrine ekvivalent tako brezobzirni vožnji, kot tudi vožnji motornega vozila, ki ga voznik nima pravice voziti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obdolženec, ki je obravnavano vožnjo z osebnim avtomobilom opravil kljub temu, da je vedel, da nima vozniškega dovoljenja in torej nima pravice voziti osebnega avtomobila, kršil pa je tudi pravila o prednosti pri vključevanju z neprednostne na prednostno cesto in nato trčil v oškodovančevo vozilo, s čimer je povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo najmanj dveh oseb, uresničil vse znake kaznivega dejanja nevarne vožnje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1.
Ravnanje, ko obdolženec ob zavedanju, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja ter da se nahaja na neprednostni cesti, vozila ni ustavil pri stop znaku, kaže na njegovo resno in zavestno ignoriranje prometnih predpisov.
ZŠtip-1 člen 2, 6, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. ZŠtip-1B člen 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.. URS člen 57.. ZUPJS člen 42, 43.
vračilo štipendije - višja sila
Pritožbeno sodišče je v istovrstni zadevi, kot je obravnavana, že zavzelo stališče, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo analogijo legis in argument a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Upoštevalo je, da je v 3. členu ZŠtip-1 višja sila definirana kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. To mora logično veljati tudi glede nemožnosti pravočasnega pridobivanja merodajnih podatkov za magistrsko raziskovalno nalogo zaradi potekajoče reorganizacije in združevanja koncerna v obdobju priprave magistrske naloge. Razlog zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki ga štipendist ne more odvrniti.
SPZ člen 33, 33/2.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.
motenje posesti - ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Sodišče prve stopnje je predlog glede na zatrjevane dejanske okoliščine pravilno obravnavalo kot institut ureditvene začasne odredbe. V skladu z zahtevanimi materialnopravnimi predpostavkami za izdajo ureditvene začasne odredbe je pravilno presojalo verjeten obstoj terjatve ter verjeten obstoj ene izmed alternativno določenih predpostavk iz 2. ali 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Kot obteževalnih okoliščin pa ni moč upoštevati vloženih obtožnic zoper obdolženca in ne večjega števila preiskav zoper obdolženca zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, saj bi sodišče s tem kršilo načelo nedolžnosti iz 3. člena ZKP, ki v prvem odstavku določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Povedano drugače, odprti kazenski postopki zoper obdolženca ne morejo biti obteževalna okoliščina pri izreku kazni.
zasebna tožba - rok za vložitev - zavrženje zasebne tožbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentaciji prvega sodišča, ki temelji na povsem jasni določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP po kateri se v primeru, če je oškodovanec podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na zasebno tožbo, šteje ovadba oziroma predlog za pravočasno zasebno tožbo, če je podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti - dejansko stanje prekrška - vezanost na pravnomočno odločbo
V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.
Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1).
Neresnične so trditve pritožnika, da v času poskušanja prve vročitve za glavno obravnavo ni bival na naslovu P., ker naj bi v tistem času bila hiša uničena od požara, kajti postopek vročitve, ki izhaja iz poročila pooblaščenega vročevalca pokaže nasprotno, to je, da je pritožnik na naslovu P. bival, saj je bil tam s strani pooblaščenega vročevalca opažen že 14. 10. 2019 (poročilo na l. št. 398), naslednji dan, to je 15. 10. 2019 pa je bila vročitev sodnega pisanja tudi opravljena.
Glede na ugotovljeno komunikacijo med organi, časovno distanco med opravljenim inšpekcijskim nadzorom ter pričetkom policijskih aktivnosti in neizkazanost morebitnega usmerjanja davčnega organa s strani organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pritožbeno sodišče zavrača navedbe pritožnikov, da je davčni organ vodil prikrito preiskavo zoper obtoženca zaradi predmetnega kaznivega dejanja. Takšnega pritožbenega stališča ne podpira niti vsebina davčnega delovanja, ki je predstavljala le izvrševanje pooblastil po davčni zakonodaji v okviru davčnega postopka.
ZDZdr člen 74, 74/1, 75, 75/1, 77, 77/1, 78, 78/1.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - obstoj duševne motnje - trajanje ukrepa
Eden od pogojev za izrek ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je obstoj duševne motnje pri zadržani osebi. Pri tem pa sam vzrok njenega nastanka oziroma poslabšanja ni pravno odločilno dejstvo,
Namen izrečenega ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je odvrniti ugotovljeno ogrožanje zaradi vzrokov iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr, zato je tudi samo trajanje izrečenega ukrepa po ZDZdr odvisno od njegove potrebnosti. Drugače povedano, ukrep je potreben toliko časa, dokler obstaja ogrožanje, ki je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Ker zgolj oprava diagnostičnih nevroloških in ginekoloških pregledov ter izvedba potrebnih operativnih ali kakšnih drugih medicinskih posegov pri zadržani osebi, četudi bi bilo ugotovljeno, da tovrstna bolezenska stanja predstavljajo vzrok poslabšanja ugotovljene duševne motnje, same po sebi še ne omogočajo sklepanja, da potreba po izrečenem ukrepu ne obstaja več, saj se mora učinek tovrstnega zdravljenja in medicinskih posegov odražati tudi v duševnem stanju zadržane osebe, pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi čas trajanja namestitve nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in se neutemeljeno zavzema zgolj za maksimalno dvomesečni čas trajanja tega ukrepa s sklicevanjem na lastno laično časovno prognozo trajanja diagnostičnega nevrološkega postopka in predvidene ginekološke operacije.
ZKP člen 18, 18/2, 149a, 149a/3. URS člen 23, 23/1.
prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje in sledenje - kumulativno določeni pogoji - uporaba tehničnih sredstev in metod - nadzor območja - zaseda - sporazum o priznanju krivde - priznanje soobdolženca - priznanje soobtoženca kot dokaz - obdolženec kot priča v istem postopku - načelo nepristranosti in objektivnosti sojenja - nepristranskost sodnika - dvom v nepristranost sodnika
Postavitev zasede po tem, ko je obtoženec območje gozdička že zapustil, jasno kaže na to, da je bilo delovanje policije vseskozi usmerjeno v nadzorovanje določenega javnega območja in ni bilo osredotočeno na določene osebe, predvsem pa med tem nadzorom, ki je trajal zgolj nekaj ur, policija ni uporabila nikakršnih tehničnih sredstev.
Sodišče prve stopnje dokaznih zaključkov ni oprlo na priznanje soobtoženca, niti se ni sklicevalo na predhodno sodbo, ki je bila izdana zoper soobtoženca, temveč jo je zgolj bežno omenilo. Poleg tega izpoved C. C. ni predstavljala odločilnega dokaza, saj je sodišče prve stopnje o vpletenosti obtoženega B. B. sklepalo na podlagi drugih izvedenih dokazov. Tako razlogi izpodbijane sodbe ne vzbujajo upravičenega dvoma v nepristranskost predsednice senata.
Ker je iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožnik ne izpodbija razvidno, da revizije ni vložil po odvetniku, prav tako ni zatrjeval oziroma predložil dokazila, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog za dopustitev revizije tožeče stranke utemeljeno zavrglo.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - status zavarovanca - tuj pokojninski sistem
Osebe, ki so invalidsko upokojene, glede na določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji nimajo statusa zavarovanca iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temveč imajo status upokojenca. V tem primeru tudi če je tožnik v Republiki Avstriji vključen v sistem obveznega zavarovanja kot upokojenec na podlagi 8. člena avstrijskega Zakona o splošnem socialnem zavarovanju, kot to v pritožbi navaja tožnik, to nikakor ne pomeni, da je navedeni status izenačen s statusom zavarovanca upoštevaje določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da tožnik v Republiki Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje. V tem primeru pa se je bil dolžan v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ker se tožnik v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidnosti ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - razumen dvom
Odločilna dejstva, izpostavljena v razveljavitvenem sklepu višjega sodišča z dne 24. 4. 2019, je sodišče prve stopnje ugotovilo in razjasnilo v celoti in popolno, kolikor je bilo to mogoče, izvedene dokaze in zagovora obdolžencev je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo in razumno zaključilo, da ni dokazano, da sta obdolženca storila dejanje na način, kot se jima očita v obtožbi in da je glede tega podan vsaj razumen dvom. Utemeljeno je zato v dvomu odločilo v korist obdolžencev in ju oprostilo obtožbe.
Drži trditev pritožbe, da se obt. T. V. za kaznivo dejanje, opisano pod točko 2) izreka izpodbijane sodbe na podlagi drugega v zvezi s prvim odstavkom člena 217 KZ-1 očita storitev kaznivega dejanja prikrivanja iz malomarnosti, ne pa z direktnim naklepom, kar je inkriminacija po prvem odstavku člena 217 KZ-1, zato je sodišče prve stopnje (točka 5 izpodbijane sodbe) pri tehtanju vseh okoliščin storitve tega kaznivega dejanja napačno štelo, da je obt. T. V. vsa kazniva dejanja, ki se mu očitajo z izpodbijano sodbo storil z direktnim naklepom, kot najvišjo obliko krivde.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044651
ZNP-1 člen 42. DZ člen 138, 138/3, 162, 162/1, 162/1-3, 162/1-4, 163, 163/1.
spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - omejitev stikov - način izvrševanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - policijska intervencija - grožnje
Izveden dokazni postopek najmanj s stopnjo verjetnosti potrjuje, da oče čustveno in duševno obremenjuje sina. Zato ni samo utemeljen predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi bil deček začasno predodeljen v varstvo in vzgojo njemu, ampak je treba za varstvo koristi dečka poseči tudi v dosedanji način izvrševanja stikov tako, da ti do zaključka pravnomočnega postopka v zvezi s predodelitvijo dečka očetu potekajo pod nadzorom centra za socialno delo.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - delo v splošno korist - izmikanje - objektivne okoliščine
Izrek sklepa ni v nasprotju z izrekom sodbe, prav tako razlogi sklepa ne nasprotujejo njegovemu izreku in sodišče prve stopnje ni prekoračilo pravic, ki jih ima po zakonu. V skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1 je utemeljeno odločilo, da se obsojencu izrečena kazen zapora izvrši, ker dela v splošno korist ni opravil, dela pa mu niso preprečevale objektivne okoliščine, temveč se je takšnemu načinu izvršitve zaporne kazni izmikal. Okoliščina, da lahko obsojenec opravi delo v splošno korist v roku dveh let od izvršljivosti sodbe, ne pomeni, da se pozivom Probacijske enote lahko izmika in da lahko sam odloči, kdaj bo delo opravil ter da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna zato, ker dve leti od izvršljivosti sodbe še nista potekli.
Ker ni medicinske dokumentacije, ki bi objektivizirano izkazovala tožničino popolno nezmožnost za delo ob moževi smrti, ali da bi to postala v enem letu od njegove smrti, niti na dan smrti zavarovanca ni izpolnila predpisane starosti, je sodišče pravilno presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.
ZST-1 člen 34a, 34a/7, 35, 35/1. ZS člen 83a. ZPP člen 105a. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2021) točka 2. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2.
tek rokov - procesni rok - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujna zadeva - sodne takse - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prošnja za obročno plačilo - zavrženje predloga
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo relevantne določbe odredbe. Ta je začela veljati 16. 11. 2020 in v njej je navedeno, da procesni roki v nenujnih zadevah – mednje se uvršča tudi predmetna zadeva – in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča RS.