ZPP člen 154, 158, 158/1, 188, 188/3.. ZDSS-1 člen 68.
stroški postopka - umik tožbe
V predmetni zadevi tožba ni umaknjena, ker bi toženec izpolnil zahtevek, zato je posledično zakonito izrečeno, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka. Ker do vsebinske razsoje spora o pravicah iz invalidskega zavarovanja ni prišlo in je tožba umaknjena zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni pogojev za drugačno stroškovno odločitev od izpodbijane.
SPZ člen 33, 33/2.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.
motenje posesti - ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Sodišče prve stopnje je predlog glede na zatrjevane dejanske okoliščine pravilno obravnavalo kot institut ureditvene začasne odredbe. V skladu z zahtevanimi materialnopravnimi predpostavkami za izdajo ureditvene začasne odredbe je pravilno presojalo verjeten obstoj terjatve ter verjeten obstoj ene izmed alternativno določenih predpostavk iz 2. ali 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
ZKP člen 18, 18/2, 149a, 149a/3. URS člen 23, 23/1.
prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje in sledenje - kumulativno določeni pogoji - uporaba tehničnih sredstev in metod - nadzor območja - zaseda - sporazum o priznanju krivde - priznanje soobdolženca - priznanje soobtoženca kot dokaz - obdolženec kot priča v istem postopku - načelo nepristranosti in objektivnosti sojenja - nepristranskost sodnika - dvom v nepristranost sodnika
Postavitev zasede po tem, ko je obtoženec območje gozdička že zapustil, jasno kaže na to, da je bilo delovanje policije vseskozi usmerjeno v nadzorovanje določenega javnega območja in ni bilo osredotočeno na določene osebe, predvsem pa med tem nadzorom, ki je trajal zgolj nekaj ur, policija ni uporabila nikakršnih tehničnih sredstev.
Sodišče prve stopnje dokaznih zaključkov ni oprlo na priznanje soobtoženca, niti se ni sklicevalo na predhodno sodbo, ki je bila izdana zoper soobtoženca, temveč jo je zgolj bežno omenilo. Poleg tega izpoved C. C. ni predstavljala odločilnega dokaza, saj je sodišče prve stopnje o vpletenosti obtoženega B. B. sklepalo na podlagi drugih izvedenih dokazov. Tako razlogi izpodbijane sodbe ne vzbujajo upravičenega dvoma v nepristranskost predsednice senata.
zasebna tožba - rok za vložitev - zavrženje zasebne tožbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentaciji prvega sodišča, ki temelji na povsem jasni določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP po kateri se v primeru, če je oškodovanec podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na zasebno tožbo, šteje ovadba oziroma predlog za pravočasno zasebno tožbo, če je podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo.
Sodišče druge stopnje ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje iz 7. točke obrazložitve, da je obravnavana situacija podobna tisti, ko predlagatelj predlog umakne nemudoma po tem, ko je zahtevek izpolnjen.
nezgodno zavarovanje - zavarovalnina - dnevna odškodnina - invalidnina - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - začasna zadržanost z dela - bolniški stalež - aktivno zdravljenje - medicinska dokumentacija - izvedensko mnenje - razlaga materialnega prava - trditvena podlaga
Zmotno je prepričanje tožnice, da je imenovani sodni izvedenec v svojem izvedenskem mnenju povzemal materialno pravo. Slednji je v obravnavani zadevi bil imenovan, ker sodišče prve stopnje pri ugotavljanja spornih dejstev glede upravičenosti tožnice do dnevne odškodnine ter glede obstoja invalidnosti, samo ni razpolagalo s strokovnim znanjem medicine.
ZDZdr člen 39, 53, 61. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - prisilni ukrep - duševno zdravje - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
zahteva za sodno varstvo - stroški postopka - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - kilometrina
Prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku o prekršku, lahko vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v dveh primerih: 1. če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa in 2. če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku. Vendar pa so pritožbeni razlogi pri tem omejeni, saj se pritožba lahko vloži le iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), razen glede stroškov postopka. Ker je torej pritožba zoper odločitev o stroških postopka zakonsko izrecno izključena, je kot taka nedovoljena.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sodba kot podlaga za vknjižbo pravice - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - delitev stvari
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve konkretne stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045260
KZ-1 člen 251, 252, 252/1, 252/1-2. ZKP člen 144, 144-6, 168, 168/3, 277, 277/2, 431, 431/1, 431/2, 437, 437/1.
kaznivo dejanje posebnih primerov ponarejanja listin - zavrženje vloge - lastnost oškodovanca - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Zakonski opis kaznivega dejanja posebni primeri ponarejanja listin po 2. točki prvega odstavka 252. člena v zvezi z 251. členom KZ-1 sicer res ne vsebuje individualno določenega oškodovanca, saj oškodovanec ni obsežen kot objekt storitve kaznivega dejanja, medtem ko je navedeno kaznivo dejanje v kazenskem zakoniku uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper pravni promet. Vendar pa slednje ne pomeni, da je varovan zgolj pravni promet z listinami, temveč da le-ta predstavlja primarni in ne izključni objekt varstva. Glede na to, da F. P. ni vložil obtožnega predloga, temveč je predlagal opravo posameznih preiskovalnih dejanj, ki jih je tudi ustrezno konkretiziral vlagatelja (zdaj pritožnika) le obvestiti o nestrinjanju, pri čemer bi le-ta imel možnost vložitve obtožnega predloga
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044203
ZKP člen 445. KZ-1 člen 211, 211/1.
goljufija - naročniška pogodba za mobilni telefon - seja pritožbenega senata - skrajšani kazenski postopek - pravica do obrambe - zagovor obdolženca
Pritožbeno sodišče obdolženca ni obvestilo o pritožbeni seji svojega senata. 445. člen ZKP določa, da kadar odloča sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spoznata, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Ker predsednik senata in senat tega nista spoznala, pritožbeno sodišče stranki o seji ni obvestilo.
KZ-1 člen 36a, 38, 90, 90/1, 90/1-4, 235, 235/2, 253, 253/1. ZKP člen 383, 383/1, 391, 394, 394/1. ZUP člen 1, 3, 139. ZDR člen 135.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - blanketna norma - blanketni predpis - dopolnilna norma - poslovna listina - lažna poslovna listina - dolžnost organa - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
Iz biti kaznivih dejanj po prvem odstavku 253. člena in prvem oziroma drugem odstavku 235. člena KZ-1 je mogoče kot enega izmed temeljnih zakonskih znakov izluščiti lažnost nekega podatka, ki ga pristojni organ potrdi oziroma storilec vpiše v poslovno listino ali tako lažno listino uporabi kot resnično. Tako mora biti opis teh kaznivih dejanj usmerjen v zatrjevanje neresničnosti konkretno navedenega podatka ob spremljajočih okoliščinah (denimo navedba organa in vrste postopka, pomena tega podatka kot dokaza v predmetnem postopku oziroma opredelitev poslovne listine ter zakonske podlage za njeno izdajo). Ne zahteva pa se opredelitev tudi resničnega podatka, saj ni nujno lažna zgolj neka vrednost, temveč je lahko izmišljen celoten obstoj nekega dejstva. V takem primeru že pojmovno ni mogoče navesti pravega podatka.
Upoštevaje načelo omejenosti kazenskopravne represije je tako bit predmetnega kaznivega dejanja izpolnjena zgolj v primeru, ko mora pristojni organi izdati javno listino izključno na podlagi podatkov, ki jih navaja stranka postopka, ne pa tudi v primeru, ko lahko organ te podatke ugotavlja oziroma preverja sam. V slednjem primeru je namreč dolžnost organa, da v okviru svoje pristojnosti po uradni dolžnosti ugotovi ali preveri pravilnost podatkov in tako prepreči izdajo listine z lažno vsebino.
Po oceni pritožbenega senata tako blanketna dispozicija v smislu poslovne listine ni ustrezno zapolnjena z dopolnilnim predpisom, saj je konkretna poslovna listina (plačilna lista) opredeljena napačno. Blanketna kazenskopravna norma in dopolnilna norma iz drugega predpisa tvorita tisto pravno celoto, ki jo sodišče uporabi glede na ugotovljeno dejansko stanje, opis dejanja pa mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki kaznivo dejanje konkretizirajo. Napačna navedba dopolnilne norme ima tako za posledico, da dejanje, opisano pod točko IV. obtožbe, ni kaznivo.
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka - spor o obsegu zapuščine
Če bo dedič tožbo vložil, s svojim zahtevkom ni vezan na predmetni (izpodbijani) napotitveni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa ga lahko oblikuje glede na svoje trditve in zahteve tudi kar se tiče premoženja, ki v tem sklepu ni omenjeno.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 19.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - naroka za glavno obravnavo - pripravljalni narok - oprava naroka - vrednotenje odvetniških storitev - vrednost spora - razlaga odvetniške tarife
Narok je sestanek na sodišču. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da bo na enem sestanku opravilo dve procesni dejanji in je stranki vabilo hkrati na pripravljalni in na prvi narok, kar je skupaj trajalo manj kot eno uro. Dvojna tematika, determinirana s sočasno izvedbo pripravljalnega naroka in glavne obravnave, lahko povzroči dalj časa trajajoč narok, kar se odrazi pri vrednotenju časa, potrebnega za zastopanje. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopenjskim, da je tožeča stranka za pristop na narok 3. 6. 2019 upravičena le do povrnitve odvetniških stroškov v vrednosti 1200 odvetniških točk, kolikor znaša s tarifo predvidena odvetniška nagrada za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo.
Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku, OT ne vsebuje. Razlage tar. št. 20 OT, na katero se sklicuje pritožba, sodišče ni dolžno upoštevati (19. člen OT). Za sodišče bi bila zavezujoča, če bi bila - enako kot OT – objavljena v Uradnem listu RS in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje (19. člen ZOdv).
Sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ in če ni s posebni predpisi drugače določeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, pa odredi prekinitev postopka.
posestno varstvo - pravica do posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - menjava ključavnice - dovoljena samopomoč - pravica do samopomoči - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Toženec ni dokazal, da bi se bal tožnika, svojega sina, in je zato zamenjal ključavnico. Slabi družinski odnosi, odhod tožnika v psihiatrično bolnico, še ne pomenijo dovoljene samopomoči iz 31. člena SPZ. Ravnanje toženca ni bilo takojšnje in nujno.
ZPP člen 7, 8, 184, 212, 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 43, 269, 269/2.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - družbena lastnina - dobroverna lastniška posest - uporaba materialnega prava - tek priposestvovalne dobe - dobra vera - sprememba tožbe - širjenje tožbene podlage - dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica je svoj tožbeni zahtevek uskladila z izvedenskim mnenjem izvedenca mag. D. D., določila je številko novo odmerjene parcele in navedla njeno točno izmero glede na mnenje izvedenca. S tem ni povečala obstoječega zahtevka niti ni spremenila njegove istovetnosti, zato ne gre za spremembo tožbe (184. člen ZPP).
Tožnica med postopkom ni nedopustno širila trditvene podlage glede tega, kolikšen del zemljišča in na kakšen način ga je uporabljala v času priposestvovalne dobe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedbe tožnice v vlogi z dne 11.11.2019 in na ogledu niso zavlekle reševanja spora in jih je zato pravilno upoštevalo. Tožnica je v teh navedbah le pojasnila, kako je uporabljala del zemljišča, ki ga je izvedenec označil kot gozd in gozdni rob.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za priposestvovanje lastninske pravice s strani tožnice na delu sporne parcele. Pravilno je pojasnilo, da priposestvovanje pred 25.7.1997 (uveljavitev ZLNDL) ni moglo začeti teči. Na sporni parceli je bila namreč v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina.
V zvezi z dobro vero tožnice in njenega bivšega moža pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Vrhovno sodišče RS že večkrat poudarilo, da zgolj dejstvo, da npr. ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo (v obravnavani zadevi je sicer bilo izstavljeno), da ni bil plačan davek na promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren. Prav tako za presojo dobre vere ni pomembno, kje se nahaja izvirnik pogodbe. Dobrovernost tudi ni samodejno izključena, če je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi o tem, na koga je mogoče prenesti pravico uporabe. SPZ za priposestvovanje zahteva dobrovernost lastniškega posestnika ter potek časa (drugi odstavek 269. člena SPZ). Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, saj je v opravičljivi zmoti, ker misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Za dobroverno lastniško posest se tudi ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Priposestvovanje sanira tako ničnost kot izpodbojnost pravnega posla. V tem se dobroverna lastniška posest razlikuje od dobroverne zakonite posesti, ki je lahko temeljila le na veljavnem pravnem poslu. Glede na to, da tožnici in njenemu pravnemu predniku v teku priposestvovalne dobe nihče ni oporekal posesti sporne nepremičnine (ki je temeljila na pogodbi o odplačnem prenosu pravice uporabe), sta bila tožnica in njen bivši mož nedvomno dobroverna lastniška posestnika sporne parcele.
zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - izostanek odgovora na tožbo - splošno znana dejstva - priznana dejstva - odsotnost trditev - sklepčnost tožbe - skupno premoženje zakoncev - pritožbene novote
Glede na 67. člen DZ je tožničina tožba sklepčna, saj ji iz tega, kar navaja, po pravu pripada to, kar zahteva. To, da naj v času nakupa spornih nepremičnin zakonska zveza ne bi več obstajala, je dejstvo, ki bi ga toženec lahko navajal in dokazoval v svojo obrambo, pa tega ni storil. Enako velja za pritožbeno navedbo, da je bil edini resnični in ne samo formalni kupec sam in da tožnica ni nič prispevala. Ker pa toženec na tožbo ni odgovoril, se šteje, da je priznal vse tožničine tožbene trditve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00045112
ZPP člen 347, 347/2, 347/4, 347/5, 348, 348/6. OZ člen 187, 662, 662/3, 662/4, 663, 663/1, 663/3. ZGO-1 člen 47, 47/1, 47/2. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 7, 7/6.
pritožbena obravnava - gradbena pogodba - sončna elektrarna - zamakanje strehe - napake v projektu - napake v solidnosti gradbe - dolžnost obvestitve in izguba pravice - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del
Le v kolikor bi bila tožena stranka projektant sončne elektrarne, bi odgovarjala za solidnost gradbe ob nadaljnjem pogoju, da bi izvirala napaka gradnje iz kakšne napake v projektu in bi bila ta napaka tudi vzrok za puščanje strehe. Za odgovornost tožene stranke kot projektanta torej ne zadošča, da je pri gradnji sodelovala kot projektant jeklene strešne konstrukcije in da je B. B. opravljal projektni nadzor gradnje. Odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi tretjega odstavka 662. člena OZ tako ni podana.
Napake, ki jih je ugotovil izvedenec, so glede na navedeno nedvomno povzročile takšno puščanje strehe, ki je vplivalo na trdnost in varnost objekta in ogrožalo njegovo uporabo, ne glede na spremembo njegove namembnosti. Zato so te napake predstavljale napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost.
Glede na to, da v konkretnem primeru še iz dopisa z dne 26. 11. 2015 izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki obljubljala, da bo pristopila k sanaciji napak, iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je vsem lastnikom poslovnih prostorov obljubljala sanacijo, se tožena stranka ne more sklicevati na določbe prvega in drugega odstavka 663. člena OZ.