odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - potek preizkusnega obdobja
Če od dneva poteka preizkusne dobe določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti, je sodišče prve stopnje storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044203
ZKP člen 445. KZ-1 člen 211, 211/1.
goljufija - naročniška pogodba za mobilni telefon - seja pritožbenega senata - skrajšani kazenski postopek - pravica do obrambe - zagovor obdolženca
Pritožbeno sodišče obdolženca ni obvestilo o pritožbeni seji svojega senata. 445. člen ZKP določa, da kadar odloča sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spoznata, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Ker predsednik senata in senat tega nista spoznala, pritožbeno sodišče stranki o seji ni obvestilo.
ZDZdr člen 39, 53, 61. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - prisilni ukrep - duševno zdravje - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
V primerih, ko pritožbena obrazložitev ni v zvezi s predmetom odločitve, jo sodišče druge stopnje ne more/sme preizkusiti. Tedaj bi namreč preizkusilo nekaj, o čemer ni bilo odločeno in s tem očitno prekoračilo pooblastilo iz prvega odstavka 383. člena ZKP, ki je izrecno omejeno na sodbo ter na naštete kršitve določb kazenskega postopka ali kršitve kazenskega zakona, če so te v obdolženčevo škodo.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - delo v splošno korist - izmikanje - objektivne okoliščine
Izrek sklepa ni v nasprotju z izrekom sodbe, prav tako razlogi sklepa ne nasprotujejo njegovemu izreku in sodišče prve stopnje ni prekoračilo pravic, ki jih ima po zakonu. V skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1 je utemeljeno odločilo, da se obsojencu izrečena kazen zapora izvrši, ker dela v splošno korist ni opravil, dela pa mu niso preprečevale objektivne okoliščine, temveč se je takšnemu načinu izvršitve zaporne kazni izmikal. Okoliščina, da lahko obsojenec opravi delo v splošno korist v roku dveh let od izvršljivosti sodbe, ne pomeni, da se pozivom Probacijske enote lahko izmika in da lahko sam odloči, kdaj bo delo opravil ter da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna zato, ker dve leti od izvršljivosti sodbe še nista potekli.
nezgodno zavarovanje - zavarovalnina - dnevna odškodnina - invalidnina - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - začasna zadržanost z dela - bolniški stalež - aktivno zdravljenje - medicinska dokumentacija - izvedensko mnenje - razlaga materialnega prava - trditvena podlaga
Zmotno je prepričanje tožnice, da je imenovani sodni izvedenec v svojem izvedenskem mnenju povzemal materialno pravo. Slednji je v obravnavani zadevi bil imenovan, ker sodišče prve stopnje pri ugotavljanja spornih dejstev glede upravičenosti tožnice do dnevne odškodnine ter glede obstoja invalidnosti, samo ni razpolagalo s strokovnim znanjem medicine.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044651
ZNP-1 člen 42. DZ člen 138, 138/3, 162, 162/1, 162/1-3, 162/1-4, 163, 163/1.
spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - omejitev stikov - način izvrševanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - policijska intervencija - grožnje
Izveden dokazni postopek najmanj s stopnjo verjetnosti potrjuje, da oče čustveno in duševno obremenjuje sina. Zato ni samo utemeljen predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi bil deček začasno predodeljen v varstvo in vzgojo njemu, ampak je treba za varstvo koristi dečka poseči tudi v dosedanji način izvrševanja stikov tako, da ti do zaključka pravnomočnega postopka v zvezi s predodelitvijo dečka očetu potekajo pod nadzorom centra za socialno delo.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti - dejansko stanje prekrška - vezanost na pravnomočno odločbo
V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.
Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1).
Neresnične so trditve pritožnika, da v času poskušanja prve vročitve za glavno obravnavo ni bival na naslovu P., ker naj bi v tistem času bila hiša uničena od požara, kajti postopek vročitve, ki izhaja iz poročila pooblaščenega vročevalca pokaže nasprotno, to je, da je pritožnik na naslovu P. bival, saj je bil tam s strani pooblaščenega vročevalca opažen že 14. 10. 2019 (poročilo na l. št. 398), naslednji dan, to je 15. 10. 2019 pa je bila vročitev sodnega pisanja tudi opravljena.
ZDZdr člen 74, 74/1, 75, 75/1, 77, 77/1, 78, 78/1.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - obstoj duševne motnje - trajanje ukrepa
Eden od pogojev za izrek ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je obstoj duševne motnje pri zadržani osebi. Pri tem pa sam vzrok njenega nastanka oziroma poslabšanja ni pravno odločilno dejstvo,
Namen izrečenega ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je odvrniti ugotovljeno ogrožanje zaradi vzrokov iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr, zato je tudi samo trajanje izrečenega ukrepa po ZDZdr odvisno od njegove potrebnosti. Drugače povedano, ukrep je potreben toliko časa, dokler obstaja ogrožanje, ki je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Ker zgolj oprava diagnostičnih nevroloških in ginekoloških pregledov ter izvedba potrebnih operativnih ali kakšnih drugih medicinskih posegov pri zadržani osebi, četudi bi bilo ugotovljeno, da tovrstna bolezenska stanja predstavljajo vzrok poslabšanja ugotovljene duševne motnje, same po sebi še ne omogočajo sklepanja, da potreba po izrečenem ukrepu ne obstaja več, saj se mora učinek tovrstnega zdravljenja in medicinskih posegov odražati tudi v duševnem stanju zadržane osebe, pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi čas trajanja namestitve nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in se neutemeljeno zavzema zgolj za maksimalno dvomesečni čas trajanja tega ukrepa s sklicevanjem na lastno laično časovno prognozo trajanja diagnostičnega nevrološkega postopka in predvidene ginekološke operacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00045112
ZPP člen 347, 347/2, 347/4, 347/5, 348, 348/6. OZ člen 187, 662, 662/3, 662/4, 663, 663/1, 663/3. ZGO-1 člen 47, 47/1, 47/2. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 7, 7/6.
pritožbena obravnava - gradbena pogodba - sončna elektrarna - zamakanje strehe - napake v projektu - napake v solidnosti gradbe - dolžnost obvestitve in izguba pravice - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del
Le v kolikor bi bila tožena stranka projektant sončne elektrarne, bi odgovarjala za solidnost gradbe ob nadaljnjem pogoju, da bi izvirala napaka gradnje iz kakšne napake v projektu in bi bila ta napaka tudi vzrok za puščanje strehe. Za odgovornost tožene stranke kot projektanta torej ne zadošča, da je pri gradnji sodelovala kot projektant jeklene strešne konstrukcije in da je B. B. opravljal projektni nadzor gradnje. Odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi tretjega odstavka 662. člena OZ tako ni podana.
Napake, ki jih je ugotovil izvedenec, so glede na navedeno nedvomno povzročile takšno puščanje strehe, ki je vplivalo na trdnost in varnost objekta in ogrožalo njegovo uporabo, ne glede na spremembo njegove namembnosti. Zato so te napake predstavljale napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost.
Glede na to, da v konkretnem primeru še iz dopisa z dne 26. 11. 2015 izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki obljubljala, da bo pristopila k sanaciji napak, iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je vsem lastnikom poslovnih prostorov obljubljala sanacijo, se tožena stranka ne more sklicevati na določbe prvega in drugega odstavka 663. člena OZ.
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka - spor o obsegu zapuščine
Če bo dedič tožbo vložil, s svojim zahtevkom ni vezan na predmetni (izpodbijani) napotitveni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa ga lahko oblikuje glede na svoje trditve in zahteve tudi kar se tiče premoženja, ki v tem sklepu ni omenjeno.
zavarovanje zapuščine - popis in ocenitev zapuščine - zapečatenje - opravičeni razlogi - poseg v osebnostne pravice posameznika - intelektualna lastnina - neopredelitev do odločilnih dejstev - obstoj zunajzakonske skupnosti - spor med dediči - spor glede obsega zapuščine - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o pravnih vprašanjih - manj verjetna pravica dediča - napotitev dediča na pravdo - skrbnik zapuščine - upravitelj zapuščine - lastnina zapustnika - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - uveljavljanje lastninske pravice na predmetu zapuščine - kršitev pravice do izjave v postopku - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - izdaja sklepa pred iztekom roka za odgovor - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Popis premoženja je sredstvo za zavarovanje zapuščine pa tudi interesov dedičev. Ta ukrep je praviloma nizko intenziven poseg v lastninsko sfero sodedičev ali tretjih oseb. ZD pozna dve podlagi za odreditev popisa in cenitve zapuščine. Popis je obvezen, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki, če to zahteva skrbnik zapuščine ali če gre za omejitev dedovanja po 128. členu ZD. Sodišče pa ga lahko odredi tudi iz drugih upravičenih razlogov. V konkretnem primeru so takšni razlogi za popis zapuščine podani (obstaja spor med dvema osebama glede statusa dediča in glede obsega zapustnikovega premoženja; s popisovanjem ne bo poseženo v zasebnost nikogar; sporno je predvsem premično premoženje, ki je fizično manjšega formata, deloma verjetno hranjeno v elektronski obliki in kot tako nadpovprečno podvrženo izginotju ali poškodovanju).
posestno varstvo - pravica do posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - menjava ključavnice - dovoljena samopomoč - pravica do samopomoči - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Toženec ni dokazal, da bi se bal tožnika, svojega sina, in je zato zamenjal ključavnico. Slabi družinski odnosi, odhod tožnika v psihiatrično bolnico, še ne pomenijo dovoljene samopomoči iz 31. člena SPZ. Ravnanje toženca ni bilo takojšnje in nujno.
zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - izostanek odgovora na tožbo - splošno znana dejstva - priznana dejstva - odsotnost trditev - sklepčnost tožbe - skupno premoženje zakoncev - pritožbene novote
Glede na 67. člen DZ je tožničina tožba sklepčna, saj ji iz tega, kar navaja, po pravu pripada to, kar zahteva. To, da naj v času nakupa spornih nepremičnin zakonska zveza ne bi več obstajala, je dejstvo, ki bi ga toženec lahko navajal in dokazoval v svojo obrambo, pa tega ni storil. Enako velja za pritožbeno navedbo, da je bil edini resnični in ne samo formalni kupec sam in da tožnica ni nič prispevala. Ker pa toženec na tožbo ni odgovoril, se šteje, da je priznal vse tožničine tožbene trditve.
primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Sklep o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru je mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru.
Sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ in če ni s posebni predpisi drugače določeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, pa odredi prekinitev postopka.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 19.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - naroka za glavno obravnavo - pripravljalni narok - oprava naroka - vrednotenje odvetniških storitev - vrednost spora - razlaga odvetniške tarife
Narok je sestanek na sodišču. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da bo na enem sestanku opravilo dve procesni dejanji in je stranki vabilo hkrati na pripravljalni in na prvi narok, kar je skupaj trajalo manj kot eno uro. Dvojna tematika, determinirana s sočasno izvedbo pripravljalnega naroka in glavne obravnave, lahko povzroči dalj časa trajajoč narok, kar se odrazi pri vrednotenju časa, potrebnega za zastopanje. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopenjskim, da je tožeča stranka za pristop na narok 3. 6. 2019 upravičena le do povrnitve odvetniških stroškov v vrednosti 1200 odvetniških točk, kolikor znaša s tarifo predvidena odvetniška nagrada za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo.
Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku, OT ne vsebuje. Razlage tar. št. 20 OT, na katero se sklicuje pritožba, sodišče ni dolžno upoštevati (19. člen OT). Za sodišče bi bila zavezujoča, če bi bila - enako kot OT – objavljena v Uradnem listu RS in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje (19. člen ZOdv).