Sodišče na podlagi drugega odstavka 278. člena ZIZ na predlog dolžnika ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.
III. kategorija invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz z izvedencem
Sodišče prve stopnje je razčiščevalo vprašanje, ali je pri tožniku prišlo še do dodatnega poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega naj tožnik ne bi bil več zmožen za pridobitno delo. Kot to izhaja iz podanih izvedenskih mnenj, temu ni tako. Tožnik namreč še vedno lahko opravlja dela v okviru že priznane invalidnosti.
denarna odškodnina - soprispevek - nepremoženjska škoda
Za ugotovitev tožnikovega soprispevka k nastali škodi je potrebno presoditi ali je tožnik v konkretnih okoliščinah primera ravnal tako kot se pričakuje od ustrezno usposobljenega delavca. Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (stanje po 15 % opeklini obraza, vratu in desne zgornje okončine, deloma povrhnje in deloma globoke dermalne stopnje).
URS člen 35. OZ člen 131, 131/1, 136, 138, 139, 171, 179, 182.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - kaznivo dejanje grožnje - silobran - duševne bolečine - obseg nepremoženjske škode - pravica do duševne integritete
Tožnica je v tem konkretnem primeru zahtevala le odškodnino za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice, ne pa (tudi) za katero koli drugo pravno priznano obliko nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, npr. za prestani strah. Tudi sodišče prve stopnje ji je prisodilo zgolj odškodnino za to obliko nepremoženjske škode kot posebno pravno priznano obliko nepremoženjske škode, ki obsega različne vidike in posledice, ki se zaradi posega v osebnostno pravico manifestirajo na različnih področjih in na različne načine v duševni sferi oškodovanca, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki toženke, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, koliko od prisojene odškodnine odpade na domnevno ogroženost, koliko na negotovost, strah, vznemirjenje.
Navedbe toženke o tem, da je tožnica k ravnanjem toženke (so)prispevala s tem, da je vložila tožbe, posledično so k toženki prihajali izvršitelji, da jo je zasledovala in poskusila vplivati nanjo, ne predstavljajo pravno odločilnega soprispevka k ravnanju toženke, za katero je bila na škodo tožnice obsojena.
Ustrezno ravnanje toženke bi bilo prijava takšnih ravnanj tožnice pristojnim organom in sprožitev ustreznih pravnih postopkov.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za skaženost
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (stanje po poškodbi levega stopala v obliki odprtega zloma leve petnice, raztrganini in odrgnini kože ter raztrganini na glavi).
Če javnega prevoza ni na razpolago (kar velja v tožnikovem primeru, ko uveljavlja za določene dele poti kilometrino, pri čemer gre za razdaljo 13,6 kilometra, torej za več kot eno uro pešpoti oziroma več kot eno uro dnevne časovne izgube), to pomeni, da je na podlagi drugega odstavka 5. člena Aneksa upravičen do stroškov le v višini kilometrine, kot mu jih je toženka izplačevala.
odklop električne energije - odklop objekta iz električnega omrežja - regulacijska začasna odredba - nevarnost težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo regulacijsko začasno odredbo. Odklop električne energije lastnika transformatorske postaje, ki ni elektro podjetje, lahko pomeni težko nadomestljivo škodo, saj podjetje brez elektrike ne more delati.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - dejansko vprašanje - COVID-19 - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Kdaj so stroški zakrivljeni, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.
Dokazno breme za dejstvo, da ni vozil, je na lastniku vozila. Ob taki porazdelitvi dokaznega bremena načelo materialne resnice nima enakega pomena kot sicer, prav tako pa ima tudi razpravno načelo prednost pred preiskovalnim.
Sodišče prve stopnje je zavrženje tožbe, predmet katere je zgolj zahtevek za odpravo odredb toženke o odvzemu vodstvenih pooblastil in nalog z dne 14. 12. 2018 in o začasnem opravljanju drugega dela z dne 21. 12. 2018, oprlo na stališče o tožničinem pomanjkanju pravnega interesa, namesto na stališče o nedopustnem tožbenem zahtevku.
Pritožba logično uveljavlja, da sta imeli navedeni odredbi vpliv na tožničin delovnopravni status, kar pa ne zadostuje za njuno presojo v sodnem sporu. Zoper tovrstne akte delodajalca namreč delavec nima sodnega varstva.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost izkazane terjatve - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno prebivališče
Tožeča stranka zatrjuje, da sta toženca v izvenzakonski skupnosti in da je premoženje, ki je napisano na toženko, skupno premoženje ter želi to ugotovitev zaradi izvršbe na to premoženje. Pri tem ponudi le dokaz izpiske iz evidence o prebivališču, ki ne potrdi navedb, da je sporno stanovanje kupljeno v času, ko sta toženca imela skupno prebivališče. Drugih dokazov ne ponudi, zato je predlagana začasna odredba pravilno zavrnjena.
Sodišče prve stopnje je namreč svoje sklepne ugotovitve in oceno, da je ravno obdolženec tisti, ki je obravnavanega dne s police pri avtomatu za E-stave vzel tam odloženo denarnico z gotovino in izkaznicami ter dokumenti oškodovanca M.G., izčrpno, prepričljivo in razumno utemeljilo na podlagi ugotovitev celotnega dokaznega postopka.
družinsko nasilje - začasna odredba - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - ogroženost otroka
Podana ogroženost otrok in varstvo njihovih koristi sama po sebi ne narekujeta izdajo predlagane začasne odredbe, ker mora za izdajo odredbe o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja po osmi alineji prvega odstavka 162. člena DZ obstajati oz. biti za verjetno izkazano nasilje družinskega člana za katerega se zahteva izselitev iz skupnega stanovanja.
ZPP člen 120, 120/2.. URS člen 23.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - dolžna skrbnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi se tožena stranka ob zadostni meri skrbnosti pri beleženju datumov prejema pošiljk zamudi lahko izognila, predvsem upoštevaje navedbe tožene stranke, da je bila v času prejema tožbe in poziva naj nanjo odgovori, v postopku menjave (prenove) programske opreme. Predvidljivo je, da lahko ob prenosu podatkov iz ene programske opreme na drugo pride do napak, katerim bi se tožena stranka lahko izognila z zanesljivejšim načinom spremljanja podatkov in njihovemu beleženju.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje tudi samo ugotavlja, da je oškodovanka res določene očitke zoper obdolženca pred preiskovalnim sodnikom omilila, vendar bo preizkus verodostojnosti njenih izpovedb še predmet nadaljnjega postopka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044720
ZKP člen 129a, 129a/2. ZIKS-1 člen 12.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zavrženje predloga - nepravočasnost predloga
Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev glede teka roka za vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pravilno oprlo na drugi odstavek 129.a člena ZKP, pritožnik ne more omajati. Neutemeljeno je namreč pritožnikovo zavzemanje za razlago drugega odstavka 129.a člena ZKP v smislu določbe 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), po kateri lahko sodišče dopusti izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora. Navedeno namreč skladno z drugim odstavkom 12. člena ZIKS-1 velja zgolj za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, brez ustrezne pravne podlage pa takšne določbe ni mogoče širiti na nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ker bi se s tem na nedopusten način prevzemala vloga zakonodajalca. Določbe 129.a člena ZKP ter 12. in 12.a člena ZIKS-1, na katere se sklicuje pritožnik, pa ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora na način, da se mu kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist.1 Pritožnik s tosmernimi navedbami zato ne more biti uspešen. Tudi sicer pa ni prezreti, da se obsojenec nahaja na prostosti, zato bi se tudi njegova (sicer zmotna) interpretacija citiranih določb izkazala kot neutemeljena, predlog pa kot preuranjen.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - pravična odškodnina - enotna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - mesečna renta - prispevki za socialno varnost
Teža utrpelih poškodb, intenzivnost in trajanje tako prestanih kot bodočih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, kakor tudi specifičnosti tožnikovega primera (njegova starost ob škodnem dogodku, življenjske aktivnosti pred škodnim dogodkom, služba, in podobno), narekujejo, da pravična odškodnina za navedeno škodo, ob pravilni uporabi materialnega prava (179. in 182. člen Obligacijskega zakonika) predstavlja 50.000,00 EUR oziroma 42,3 povprečnih mesečnih neto plač za zaposleno osebo v Republiki Sloveniji. Pravilna pa je nadaljnja toženkina graja glede plačila prispevkov od mesečne rente. Skladno z 2. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost, toženka kot zavarovalnica, ni zavezanka za plačilo prispevkov za socialno varnost.