denarna odškodnina - soprispevek - nepremoženjska škoda
Za ugotovitev tožnikovega soprispevka k nastali škodi je potrebno presoditi ali je tožnik v konkretnih okoliščinah primera ravnal tako kot se pričakuje od ustrezno usposobljenega delavca. Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (stanje po 15 % opeklini obraza, vratu in desne zgornje okončine, deloma povrhnje in deloma globoke dermalne stopnje).
URS člen 35. OZ člen 131, 131/1, 136, 138, 139, 171, 179, 182.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - kaznivo dejanje grožnje - silobran - duševne bolečine - obseg nepremoženjske škode - pravica do duševne integritete
Tožnica je v tem konkretnem primeru zahtevala le odškodnino za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice, ne pa (tudi) za katero koli drugo pravno priznano obliko nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, npr. za prestani strah. Tudi sodišče prve stopnje ji je prisodilo zgolj odškodnino za to obliko nepremoženjske škode kot posebno pravno priznano obliko nepremoženjske škode, ki obsega različne vidike in posledice, ki se zaradi posega v osebnostno pravico manifestirajo na različnih področjih in na različne načine v duševni sferi oškodovanca, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki toženke, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, koliko od prisojene odškodnine odpade na domnevno ogroženost, koliko na negotovost, strah, vznemirjenje.
Navedbe toženke o tem, da je tožnica k ravnanjem toženke (so)prispevala s tem, da je vložila tožbe, posledično so k toženki prihajali izvršitelji, da jo je zasledovala in poskusila vplivati nanjo, ne predstavljajo pravno odločilnega soprispevka k ravnanju toženke, za katero je bila na škodo tožnice obsojena.
Ustrezno ravnanje toženke bi bilo prijava takšnih ravnanj tožnice pristojnim organom in sprožitev ustreznih pravnih postopkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044607
ZIZ člen 9, 15, 53, 53/2, 57, 58, 58/1, 58/3, 273, 273/1-3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - začasna odredba v nepravdnem postopku - prepoved posegov - prepoved gradnje - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - kontradiktoren postopek - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavarovanje terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - zavarovalna začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen začasne odredbe - vsebina začasne odredbe - sodno varstvo - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ugovorni postopek je vedno nujno kontradiktoren, kršitev določbe o vročanju ugovora v odgovor pa zato pomeni absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravice predlagateljev, da odgovorijo na ugovorne navedbe, ni mogoče nadomeščati z možnostjo, da bi tak odgovor dali v pritožbi.
Za razliko od zavarovalnih začasnih odredb, katerih namen je zavarovati kasnejšo uveljavitev terjatve, o kateri teče spor, je namen regulacijskih začasnih odredb začasna ureditev spornega pravnega razmerja. To sicer ne pomeni, da ni treba, da sta vsebina začasne odredbe in terjatev povezani, a ne v smislu zavarovanja uveljavitve terjatve, temveč gre za presojo, ali predlagana začasna ureditev spornega razmerja še ostaja v mejah zahtevka oziroma konkretne terjatve.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - tehtanje interesov strank - neugodne posledice - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - varstvo služnostne pravice
Sodišče prve stopnje je dovolj zanesljivo (verjetno) ugotovilo relevantna dejstva in pravilno uporabilo določbo 272. člena ZIZ, tako glede verjetnosti tožnikove terjatve za varstvo njegove služnostne pravice, kot tudi glede težko nadomestljive škode, ki bi mu nastala brez izdaje predlagane (in izdane) začasne odredbe. Poleg tega je pravilno ocenilo, da toženca z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
Ker dolžnica zahtevane dopolnitve ni vložila v predmetni zadevi, sodišče pa skladno z določbami ZPP ni dolžno prepošiljati prilog, priloženih k vlogam, ki se nanašajo na drugo zadevo, je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dopolnila svojega predloga za taksno oprostitev v predmetni zadevi pravilen.
V primeru očitka enega kaznivega dejanja z več izvršitvenimi oblikami oziroma ravnanji (ali očitkom izrečenih besed, kot v obravnavanem primeru), lahko sodišče posamezne očitke oziroma ravnanja zgolj izpusti iz izreka, vendar mora pri tem v obrazložitvi sodbe pojasniti razloge za takšno ravnanje, na primer, da ti očitki obdolžencu niso dokazani. V obravnavanem primeru je pojasnilo sodišča o tem izostalo. S tem pa sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, hkrati pa odsotnost razlogov v obrazložitvi sodbe glede pomanjkljivega izreka po modificirani obtožbi pomeni tudi pritožbeno utemeljeno zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZPP člen 14. OZ člen 131, 131/1, 299, 347, 353, 353/1, 378. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-3, 228, 228/2.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - protipravno ravnanje - opomin na izpolnitev - ugovor zastaranja - zastaranje občasnih dajatev - zastaranje kazenskega pregona
Pravdno sodišče je v primeru identičnega stanja v skladu s 14. členom ZPP vezano na ugotovitev obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, kar pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. Pravdno sodišče teh dejstev, ki ob enem tvorijo podlago o obstoju civilne odgovornosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Dokazno breme za dejstvo, da ni vozil, je na lastniku vozila. Ob taki porazdelitvi dokaznega bremena načelo materialne resnice nima enakega pomena kot sicer, prav tako pa ima tudi razpravno načelo prednost pred preiskovalnim.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 93, 33, 33/1.. ZPol člen 1, 5.. KZ-1 člen 143.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov
Pritožba neutemeljeno navaja, da je očitano kršitev možno šteti zgolj kot lažjo, ne kot težjo kršitev delovne obveznost. Sodna praksa je do tovrstnih kršitev, ko delavec izrabi možnost službenega vpogleda v podatke za zasebne namene, stroga. Teža te kršitve je v zlorabi podatkov, ki so sicer potrebni za izvajanje delodajalčeve dejavnosti.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost izkazane terjatve - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno prebivališče
Tožeča stranka zatrjuje, da sta toženca v izvenzakonski skupnosti in da je premoženje, ki je napisano na toženko, skupno premoženje ter želi to ugotovitev zaradi izvršbe na to premoženje. Pri tem ponudi le dokaz izpiske iz evidence o prebivališču, ki ne potrdi navedb, da je sporno stanovanje kupljeno v času, ko sta toženca imela skupno prebivališče. Drugih dokazov ne ponudi, zato je predlagana začasna odredba pravilno zavrnjena.
spor majhne vrednosti - dopusten pritožbeni razlog - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - pogodbeni dogovor - posojilo
Sodbo v postopku v sporu majhne vrednosti se ne sme izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. To pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - potrošniška kreditna pogodba - dokazovanje uveljavitve odpoklicnega upravičenja - opomin na izpolnitev obveznosti - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe že po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Zato ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, da obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje, temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku v skladu s prejemno teorijo.
odklop električne energije - odklop objekta iz električnega omrežja - regulacijska začasna odredba - nevarnost težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo regulacijsko začasno odredbo. Odklop električne energije lastnika transformatorske postaje, ki ni elektro podjetje, lahko pomeni težko nadomestljivo škodo, saj podjetje brez elektrike ne more delati.
podaljšanje pripora - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - ponovitvena nevarnost
Pri presoji storilčeve ponovitvene nevarnosti v konkretni zadevi niti ne more biti odločilna okoliščina, da storilec doslej ni bil obravnavan zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo oziroma kaznivih dejanj ali prekrškov z elementi nasilja, pač pa je treba izhajati iz ugotovitve, ali je storilec ponovitveno nevaren zaradi v tem kazenskem postopku ugotovljenih osebnostnih lastnosti in bolezenskih okoliščin.
Sodišče prve stopnje je namreč svoje sklepne ugotovitve in oceno, da je ravno obdolženec tisti, ki je obravnavanega dne s police pri avtomatu za E-stave vzel tam odloženo denarnico z gotovino in izkaznicami ter dokumenti oškodovanca M.G., izčrpno, prepričljivo in razumno utemeljilo na podlagi ugotovitev celotnega dokaznega postopka.
Kabinet in soba v prvem nadstropju stanovanjske hiše, kot prostora v katerih so bili najdeni in zaseženi posušeni rastlinski delci ter zavitek alu folije z rjavo snovjo, kot to izhaja iz zapisnika o preiskavi stanovanja z dne 15. 11. 2016, sta bila sestavni del zaključene stanovanjske celote in nista bila zasnovana na tak način, da bi predstavljala ločeno stanovanjsko enoto, v kateri bi lahko bila zasebnost katerega izmed družinskih članov posebej varovana.
Tako obrazložitev sodišča pritožba utemeljeno graja in pravilno ugotavlja, da lahko sodišče take zaključke sprejme šele po presoji dokazov po opravljenem dokaznem postopku na glavni obravnavi. Prvi odstavek 437. člena ZKP določa, da sodnik zavrže obtožni predlog, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega odstavka 277. člena tega zakona; če pa so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi iz razloga iz 4. točke prvega odstavka omenjenega člena. Določbe tega člena se torej nanašajo na predhodni preizkus obtožnega predloga, ki ga opravi sodnik po uradni dolžnosti takoj po prejemu obtožnega predloga. Gre za materialni preizkus obtožnega akta o tem, ali je podan kakšen razlog iz 277. člena ZKP za zavrženje obtožnega akta ali za ustavitev postopka.