ZPP člen 7, 8, 184, 212, 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 43, 269, 269/2.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - družbena lastnina - dobroverna lastniška posest - uporaba materialnega prava - tek priposestvovalne dobe - dobra vera - sprememba tožbe - širjenje tožbene podlage - dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica je svoj tožbeni zahtevek uskladila z izvedenskim mnenjem izvedenca mag. D. D., določila je številko novo odmerjene parcele in navedla njeno točno izmero glede na mnenje izvedenca. S tem ni povečala obstoječega zahtevka niti ni spremenila njegove istovetnosti, zato ne gre za spremembo tožbe (184. člen ZPP).
Tožnica med postopkom ni nedopustno širila trditvene podlage glede tega, kolikšen del zemljišča in na kakšen način ga je uporabljala v času priposestvovalne dobe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedbe tožnice v vlogi z dne 11.11.2019 in na ogledu niso zavlekle reševanja spora in jih je zato pravilno upoštevalo. Tožnica je v teh navedbah le pojasnila, kako je uporabljala del zemljišča, ki ga je izvedenec označil kot gozd in gozdni rob.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za priposestvovanje lastninske pravice s strani tožnice na delu sporne parcele. Pravilno je pojasnilo, da priposestvovanje pred 25.7.1997 (uveljavitev ZLNDL) ni moglo začeti teči. Na sporni parceli je bila namreč v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina.
V zvezi z dobro vero tožnice in njenega bivšega moža pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Vrhovno sodišče RS že večkrat poudarilo, da zgolj dejstvo, da npr. ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo (v obravnavani zadevi je sicer bilo izstavljeno), da ni bil plačan davek na promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren. Prav tako za presojo dobre vere ni pomembno, kje se nahaja izvirnik pogodbe. Dobrovernost tudi ni samodejno izključena, če je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi o tem, na koga je mogoče prenesti pravico uporabe. SPZ za priposestvovanje zahteva dobrovernost lastniškega posestnika ter potek časa (drugi odstavek 269. člena SPZ). Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, saj je v opravičljivi zmoti, ker misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Za dobroverno lastniško posest se tudi ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Priposestvovanje sanira tako ničnost kot izpodbojnost pravnega posla. V tem se dobroverna lastniška posest razlikuje od dobroverne zakonite posesti, ki je lahko temeljila le na veljavnem pravnem poslu. Glede na to, da tožnici in njenemu pravnemu predniku v teku priposestvovalne dobe nihče ni oporekal posesti sporne nepremičnine (ki je temeljila na pogodbi o odplačnem prenosu pravice uporabe), sta bila tožnica in njen bivši mož nedvomno dobroverna lastniška posestnika sporne parcele.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 19.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - naroka za glavno obravnavo - pripravljalni narok - oprava naroka - vrednotenje odvetniških storitev - vrednost spora - razlaga odvetniške tarife
Narok je sestanek na sodišču. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da bo na enem sestanku opravilo dve procesni dejanji in je stranki vabilo hkrati na pripravljalni in na prvi narok, kar je skupaj trajalo manj kot eno uro. Dvojna tematika, determinirana s sočasno izvedbo pripravljalnega naroka in glavne obravnave, lahko povzroči dalj časa trajajoč narok, kar se odrazi pri vrednotenju časa, potrebnega za zastopanje. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopenjskim, da je tožeča stranka za pristop na narok 3. 6. 2019 upravičena le do povrnitve odvetniških stroškov v vrednosti 1200 odvetniških točk, kolikor znaša s tarifo predvidena odvetniška nagrada za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo.
Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku, OT ne vsebuje. Razlage tar. št. 20 OT, na katero se sklicuje pritožba, sodišče ni dolžno upoštevati (19. člen OT). Za sodišče bi bila zavezujoča, če bi bila - enako kot OT – objavljena v Uradnem listu RS in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje (19. člen ZOdv).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045596
ZPP člen 458. SPZ člen 115. SZ-1 člen 29, 68, 68/1, 68/3.
spor majhne vrednosti - stroški uporabe skupne stvari - solastnina na skupnih delih - idealni delež solastnika - pogodba o medsebojnih razmerij - način obračunavanja stroškov - stroški ogrevanja - odstop od pogodbe - upravnik stavbe v etažni lastnini - pooblastila upravnika
Toženec ni dokazal konsenza o drugačni porazdelitvi stroškov sistema skupnega ogrevanja, pri čemer ne izpodbija skupne površine stavbe in površine njegovega stanovanja.
Možnost odstopa od pogodbe o dobavi toplote je izključena v primeru zahteve posameznega odjemalca toplote na skupnem odjemnem mestu, s tem, da toženec ni izkazal, da je izstopil iz sistema skupnega ogrevanja ali da bi sklenil nov sporazum o spremembi rabe skupnih delov, ki ni odvisen od velikosti solastniških deležev etažnih lastnikov v smislu določb drugega odstavka 29. člena SZ-1 in 115. člena SPZ.
Sodišče prve stopnje je odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov stranskima intervenientoma pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ZUTD člen 59, 59/1, 59/2.. BMKSZ člen 4, 7, 25.. URS člen 8.
denarno nadomestilo za brezposelnost - izpolnjevanje pogojev - zavarovalna doba - seštevanje zavarovalnih dob
Ker je bila tožnica ob nastanku brezposelnosti mlajša od 30 let, je že na podlagi zavarovalne dobe dopolnjene v Sloveniji v trajanju 6 mesecev, izpolnila pogoje določene v drugem odstavku 59. člena ZUTD in seštevanje zavarovalnih dob na podlagi 25. člena MBKSZ ni potrebno.
Za oprostitev odgovornosti mora imetnik nevarne stvari v skladu s 153. členom OZ dokazati, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ni mogel izogniti ali jih odvrniti.
postopek proti mladoletnikom - seja senata - glavna obravnava - neposredno izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do obrambe - pravica do poštenega sojenja
Ker se na seji senata dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, če pride v poštev nezavodski vzgojni ukrep, gre pa za zapleteno dejansko stanje, ki ga bo treba razčiščevati z zasliševanjem mladoletnika, prič ali izvedencev. Senat za mladoletnike je kršil mladoletnikovo pravico do obrambe in do poštenega sojenja, saj bi glede na težo očitanih kaznivih dejanj, mladoletnikovo zanikanje le-teh, dejstvo, da sta bila pri teh dejanjih mladoletnik in oškodovanka sama, njun opis dogodkov pa je kontradiktoren ter predlog obrambe za neposredno zaslišanje oškodovanke in mladoletnikove mame, moral opraviti glavno obravnavo in na njej v skladu z načelom neposrednosti in kontradiktornosti izvesti vse potrebne dokaze.
otroški dodatek - pogoji za priznanje - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera pravilno štelo, da je otrok B.B. v relevantnem obdobju dejansko živela v Srbiji, kjer je opravljala večino svojih aktivnosti, bistvenih za dosego življenjskih ciljev, primernih njeni starosti in statusu. Zato je utemeljeno zaključilo, da pri B.B. ni izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev določenih v 73. členu ZSDP-1 za priznanje pravice do otroškega dodatka.
pravica do pokojnine - ponovna odmera - potek roka
Od pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 11. 7. 2008, do vložene zahteve za ponovno odmero pokojnine dne 4. 12. 2018, je preteklo več kot 10 let. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je, ne glede na navedene razloge potekel in je zahteva prepozna, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00043648
ZPP člen 8, 339, 339/1.. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - sklepčnost zahtevka - celovita presoja dokazov - vestna in skrbna presoja dokazov - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - pritožbena obravnava - prenos lastništva - geodetska napaka - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost pridobitelja - raziskovalna dolžnost kupca - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Čeprav se dobra vera domneva, ne zadostuje, da pridobitelj preveri le zemljiškoknjižno stanje nepremičnine in ker so v konkretnem primeru obstajali jasni zunanji prepoznavni znaki, da dejanska posestna razmerja ne ustrezajo zemljiškoknjižnemu stanju, bi moral toženec kot skrbni pridobitelj dodatno preveriti možnost obstoja izvenknjižnih stvarnih pravic na nepremičnini. Ker tega ni storil, o njegovi dobri veri ni mogoče govoriti.
zahteva za plačilo za dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče druge stopnje je torej (že) v svojem prvem sklepu, v katerem je presojalo, do kolikšne nagrade in do povrnitve katerih stroškov je (po izdelavi osnovnega mnenja) upravičen izvedenec, opozorilo, da izvedencu nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo. Takšno je enotno stališče sodne prakse. Kot je enotna sodna praksa, da izvedenca pripada nagrada za pisno mnenje takoj, ko napravi in sodišču posreduje pisno mnenje, je enotna tudi o vprašanju, da za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb strank izvedencu pripada nagrada le, če presega nalogo, ki jo je sodišče naložilo izvedencu s prvotnim sklepom. Izvedensko delo je treba obravnavati kot celoto, kar pomeni, da izvedenčevih odgovorov (zgolj) na pripombe strank k mnenju, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Če je torej sodišče od izvedenca v okviru istega obsega naloge (glede na pripombe strank) zahtevalo, da v zvezi z že opravljenim delom poda določena pojasnila, slednji do nagrade in morebitnih dodatnih stroškov ni upravičen.
zasebna tožba - zavrženje zasebne tožbe - opis kaznivega dejanja
Tožba ne vsebuje zahtevanih lastnosti za obravnavo kazenske zadeve, saj za opis kaznivega dejanja ne zadostuje navajanje dejstev v obliki prostega spisa.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 1, 18, 26. ZPP člen 151, 154, 155, 156, 156/1.
potrebni stroški - evropski plačilni nalog - potrdilo o izvršljivosti plačilnega naloga - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, kot določa 18. člen Uredbe in potrdila o izvršljivosti ni nemudoma izdalo in poslalo tožeči stranki, je treba šteti njeno vlogo z dne 5. 11. 2020 za potreben strošek postopka, enako tudi vlogo z dne 26. 11. 2020, ker o njeni stroškovni zahtevi ni odločilo.
V opisu očitanega kaznivega dejanja se niti ne zatrjuje, da naj bi obdolženec oškodovanko z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto, v posledici česar naj bi mu oškodovanka posodila denar. Strinjati se je potrebno z višjo državno tožilko, da je bil obdolženec partner njene hčerke, zaradi česar mu je zaupala, vendar zgolj njegova obljuba, da ji bo vrnil denar čez mesec dni, ko bo prejel plačo, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne zadošča za zaključek o obstoju znakov kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
Glede na navedeno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da to, da je obdolženec kot direktor in edini družbenik gospodarske družbe K. d.o.o. naročil samostojnemu podjetniku S. K. s.p. izgradnjo vlake in izdal naročilnico ter mu lažno zagotavljal, da bo družba K. d.o.o. naročena dela po njihovi izvedbi v dogovorjenem roku plačala, obvezo plačila pa potrdil z izjavo o dobro opravljenem delu, so elementi slehernega civilnopravnega razmerja in za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve ne zadoščajo. Tudi očitek v obtožnici, da naj bi obdolženec zamolčal, da družba na svojem poslovnem naslovu ne posluje in ne sprejema pošte, tega zakonskega znaka ne more zapolniti, saj zgolj iz tega dejstva, ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da če bi oškodovanec za to vedel, z obdolžencem posla ne bi sklenil. Nadaljnji očitek obdolžencu kot direktorju družbe, da ni plačal izstavljenega računa, čeprav je podjetje K. d.o.o. na računu imelo prilive in je poravnavalo druge obveznosti, obdolženec pa je tudi iz računa podjetja dvigoval denar, ne predstavlja konkretizacije zakonskega znaka preslepitve. To, da naj bi obdolženec v telefonskih pogovorih oškodovancu po zapadlosti računa obljubljal plačilo, zaradi česar naj oškodovanec ne bi takoj vložil predloga za izvršbo, prav tako ne more predstavljati zakonskega znaka preslepitve pri izvajanju pogodbe, saj je oškodovanec kot samostojni podjetnik vedel, da lahko v primeru neplačila računa, zoper dolžnika takoj vloži izvršbo in ga obdolženec s takšnimi obljubami nikakor ni mogel preslepiti, da bodo obveznosti izpolnjene.
Navedbe družbe izkazujejo le njen ekonomski interes, ki je v tem, da naj tožniku odškodnino plača toženka, nasprotuje pa ugoditvi celotnemu zahtevku po višini in povsem prereka trditve tožnika glede svoje odgovornosti. S tem ne izkazuje pravnega interesa, da v predmetni pravdi zmaga tožnik, kar je po določbi prvega odstavka 199. člena ZPP odločilna okoliščina za udeležbo intervenientna na tožnikovi strani.
izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - ugoditev pritožbi
Ob izreku enotne kazni v odločbi o kazenski sankciji je že bila upoštevana kazenska sankcija po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 46690/2016 z dne 20. 9. 2018. S tem, ko je bila sodba Okrožnega sodišča na Ptuju I K 46690/2016 z dne 20. 9. 2018 upoštevana pri izreku enotne kazni v kasnejši sodbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu V K 40393/2017 z dne 14. 1. 2019, pa je v odločbi o kazenski sankciji izgubila svojo samostojnost in v tem delu prenehala obstajati, zato sodišče prve stopnje za izdajo izpodbijanega sklepa o izvršitvi kazni sedem mesecev zapora v obsegu neopravljenega dela v splošno korist (420 ur) ni imelo pravne podlage.