zavarovanje zapuščine - popis in ocenitev zapuščine - zapečatenje - opravičeni razlogi - poseg v osebnostne pravice posameznika - intelektualna lastnina - neopredelitev do odločilnih dejstev - obstoj zunajzakonske skupnosti - spor med dediči - spor glede obsega zapuščine - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o pravnih vprašanjih - manj verjetna pravica dediča - napotitev dediča na pravdo - skrbnik zapuščine - upravitelj zapuščine - lastnina zapustnika - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - uveljavljanje lastninske pravice na predmetu zapuščine - kršitev pravice do izjave v postopku - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - izdaja sklepa pred iztekom roka za odgovor - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Popis premoženja je sredstvo za zavarovanje zapuščine pa tudi interesov dedičev. Ta ukrep je praviloma nizko intenziven poseg v lastninsko sfero sodedičev ali tretjih oseb. ZD pozna dve podlagi za odreditev popisa in cenitve zapuščine. Popis je obvezen, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki, če to zahteva skrbnik zapuščine ali če gre za omejitev dedovanja po 128. členu ZD. Sodišče pa ga lahko odredi tudi iz drugih upravičenih razlogov. V konkretnem primeru so takšni razlogi za popis zapuščine podani (obstaja spor med dvema osebama glede statusa dediča in glede obsega zapustnikovega premoženja; s popisovanjem ne bo poseženo v zasebnost nikogar; sporno je predvsem premično premoženje, ki je fizično manjšega formata, deloma verjetno hranjeno v elektronski obliki in kot tako nadpovprečno podvrženo izginotju ali poškodovanju).
primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Sklep o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru je mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045596
ZPP člen 458. SPZ člen 115. SZ-1 člen 29, 68, 68/1, 68/3.
spor majhne vrednosti - stroški uporabe skupne stvari - solastnina na skupnih delih - idealni delež solastnika - pogodba o medsebojnih razmerij - način obračunavanja stroškov - stroški ogrevanja - odstop od pogodbe - upravnik stavbe v etažni lastnini - pooblastila upravnika
Toženec ni dokazal konsenza o drugačni porazdelitvi stroškov sistema skupnega ogrevanja, pri čemer ne izpodbija skupne površine stavbe in površine njegovega stanovanja.
Možnost odstopa od pogodbe o dobavi toplote je izključena v primeru zahteve posameznega odjemalca toplote na skupnem odjemnem mestu, s tem, da toženec ni izkazal, da je izstopil iz sistema skupnega ogrevanja ali da bi sklenil nov sporazum o spremembi rabe skupnih delov, ki ni odvisen od velikosti solastniških deležev etažnih lastnikov v smislu določb drugega odstavka 29. člena SZ-1 in 115. člena SPZ.
pravica do pokojnine - ponovna odmera - potek roka
Od pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 11. 7. 2008, do vložene zahteve za ponovno odmero pokojnine dne 4. 12. 2018, je preteklo več kot 10 let. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je, ne glede na navedene razloge potekel in je zahteva prepozna, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.
Sodišče prve stopnje je odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov stranskima intervenientoma pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ZUTD člen 59, 59/1, 59/2.. BMKSZ člen 4, 7, 25.. URS člen 8.
denarno nadomestilo za brezposelnost - izpolnjevanje pogojev - zavarovalna doba - seštevanje zavarovalnih dob
Ker je bila tožnica ob nastanku brezposelnosti mlajša od 30 let, je že na podlagi zavarovalne dobe dopolnjene v Sloveniji v trajanju 6 mesecev, izpolnila pogoje določene v drugem odstavku 59. člena ZUTD in seštevanje zavarovalnih dob na podlagi 25. člena MBKSZ ni potrebno.
Za oprostitev odgovornosti mora imetnik nevarne stvari v skladu s 153. členom OZ dokazati, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ni mogel izogniti ali jih odvrniti.
postopek proti mladoletnikom - seja senata - glavna obravnava - neposredno izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do obrambe - pravica do poštenega sojenja
Ker se na seji senata dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, če pride v poštev nezavodski vzgojni ukrep, gre pa za zapleteno dejansko stanje, ki ga bo treba razčiščevati z zasliševanjem mladoletnika, prič ali izvedencev. Senat za mladoletnike je kršil mladoletnikovo pravico do obrambe in do poštenega sojenja, saj bi glede na težo očitanih kaznivih dejanj, mladoletnikovo zanikanje le-teh, dejstvo, da sta bila pri teh dejanjih mladoletnik in oškodovanka sama, njun opis dogodkov pa je kontradiktoren ter predlog obrambe za neposredno zaslišanje oškodovanke in mladoletnikove mame, moral opraviti glavno obravnavo in na njej v skladu z načelom neposrednosti in kontradiktornosti izvesti vse potrebne dokaze.
otroški dodatek - pogoji za priznanje - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera pravilno štelo, da je otrok B.B. v relevantnem obdobju dejansko živela v Srbiji, kjer je opravljala večino svojih aktivnosti, bistvenih za dosego življenjskih ciljev, primernih njeni starosti in statusu. Zato je utemeljeno zaključilo, da pri B.B. ni izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev določenih v 73. členu ZSDP-1 za priznanje pravice do otroškega dodatka.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 1, 18, 26. ZPP člen 151, 154, 155, 156, 156/1.
potrebni stroški - evropski plačilni nalog - potrdilo o izvršljivosti plačilnega naloga - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, kot določa 18. člen Uredbe in potrdila o izvršljivosti ni nemudoma izdalo in poslalo tožeči stranki, je treba šteti njeno vlogo z dne 5. 11. 2020 za potreben strošek postopka, enako tudi vlogo z dne 26. 11. 2020, ker o njeni stroškovni zahtevi ni odločilo.
zasebna tožba - zavrženje zasebne tožbe - opis kaznivega dejanja
Tožba ne vsebuje zahtevanih lastnosti za obravnavo kazenske zadeve, saj za opis kaznivega dejanja ne zadostuje navajanje dejstev v obliki prostega spisa.
ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 91/4.
zastaranje kazenskega pregona - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja - pretrganje teka zastaralnega roka
ZZUSUDJZ je v 3. členu urejal tek rokov v sodnih zadevah, pri čemer je v drugem odstavku 3. člena predpisal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Po večinski, zaenkrat dostopni sodni praksi, se kot pravilnejša nakazuje razlaga, da se navedena zakonska določba glede zadržanja teka rokov v nenujnih zadevah nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke, kamor spada tudi rok za zastaranje kazenskega pregona; situacijo v času epidemije, ko so sodišča poslovala v omejenem obsegu in so naroke opravljala v nujnih zadevah, je mogoče razumno navezati na določbo tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ki predpisuje, da zastaranje ne teče v času, ko se pregon po zakonu ne sme začeti ali nadaljevati. Sodišče druge stopnje k odločitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu dodaja, da je ZZUSUDJZ začel veljati 29. 3. 2020 in je veljal do 31. 5. 2020, upoštevaje sklep Vlade Republike Slovenije o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je začel veljati 1. 6.2020. Upoštevaje razlago, da zastaranje kazenskega pregona zoper osumljenega A. A. zaradi očitanega kaznivega dejanja ni teklo v času od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (zadržanje zastaranja kazenskega pregona), je torej 10-letni zastaralni rok, glede na opis kaznivega dejanja v zahtevi za opravo preiskave, potekel 3. 9. 2020.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043644
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 73, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - stranska denarna kazen - stranska kazen izgon tujca iz države - priznanje krivde - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - nevarnost in teža kaznivega dejanja
Tako obdolžencu izrečena zaporna kazen, kot tudi stranska denarna kazen ter stranska kazen izgon tujca iz države, so bile obdolžencu izrečene ob obilnem upoštevanju olajševalnih okoliščin, predvsem tudi ob upoštevanju dejstva, da je obdolženec krivdo po obtožnici priznal in obžaloval, sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo tudi obdolženčevo dosedanjo nekaznovanost ter njegov ekonomsko-socialni položaj ter okoliščino, da je obdolženec brez redne zaposlitve in brez rednih dohodkov in premoženja, pri čemer je dolžan skrbeti za dva mladoletna otroka, kar vse v pritožbi še posebej izpostavlja obdolženčev zagovornik.
Še posebej odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati z oceno oz. nestrinjanjem, ki se nanaša na spremembo glede predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje po KZ-1G, ki tudi sicer ne onemogoča, da se upoštevajoč konkretni primer, kazen omili, vse v skladu s 50. in 51. členom KZ-1. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 51. člena KZ-1 lahko sodišče zaporno kazen omili do enega leta zapora, na podlagi 2. točke drugega odstavka pa do treh mesecev zapora. Ker je spodnja meja predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje tri leta zapora, sodišče pa je obtožencu izreklo kazen dve leti zapora, pritožbeno sodišče, glede na okoliščine, ki so pomembne pri odločanju o tem ali naj bo kazen višja ali nižja, ocenjuje, da je odmerjena zaporna kazen pravilna in pravična.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00047468
ZKP člen 149.a.
zahteva za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - doktrina plain view - test sorazmernosti - pravica do zasebnosti
Pritožnika tudi nimata prav, ko izpodbijata prvostopenjsko presojo, da s tajnim opazovanjem oziroma snemanjem ni bilo poseženo v pravico C in B do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS. Pritožnika natančno opisujeta značilnosti zemljiške parcele, na kateri je prišlo do tajnega snemanja, in trdita, da je sodišče prve stopnje na tem zemljišču neutemeljeno odreklo pričakovano zasebnost. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta C in B na navedeni parceli uživala bistveno nižjo stopnjo zasebnosti, kot bi jo v stanovanju, ter je po opravljenem testu sorazmernosti pravilno zaključilo, da s tajnim opazovanjem ni bilo nedopustno poseženo v pravico C in B do zasebnosti.
V opisu očitanega kaznivega dejanja se niti ne zatrjuje, da naj bi obdolženec oškodovanko z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto, v posledici česar naj bi mu oškodovanka posodila denar. Strinjati se je potrebno z višjo državno tožilko, da je bil obdolženec partner njene hčerke, zaradi česar mu je zaupala, vendar zgolj njegova obljuba, da ji bo vrnil denar čez mesec dni, ko bo prejel plačo, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne zadošča za zaključek o obstoju znakov kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00043648
ZPP člen 8, 339, 339/1.. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - sklepčnost zahtevka - celovita presoja dokazov - vestna in skrbna presoja dokazov - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - pritožbena obravnava - prenos lastništva - geodetska napaka - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost pridobitelja - raziskovalna dolžnost kupca - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Čeprav se dobra vera domneva, ne zadostuje, da pridobitelj preveri le zemljiškoknjižno stanje nepremičnine in ker so v konkretnem primeru obstajali jasni zunanji prepoznavni znaki, da dejanska posestna razmerja ne ustrezajo zemljiškoknjižnemu stanju, bi moral toženec kot skrbni pridobitelj dodatno preveriti možnost obstoja izvenknjižnih stvarnih pravic na nepremičnini. Ker tega ni storil, o njegovi dobri veri ni mogoče govoriti.