ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Dolžnikovo nestrinjanje z vsebino izvršilnega naslova na zaključek o primernosti izvršilnega naslova za izvršbo ne more vplivati, saj tak pogoj v 17. členu ZIZ ni določen. Pravilno pa je sodišče prve stopnje dolžniku tudi pojasnilo, da je izvršilno sodišče skladno z načelom formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in njegove vsebine ne sme ponovno presojati.
Tako oblikovan opis kaznivega dejanja pa ne zadošča za konkretizacijo vsiljive komunikacije, kot zmotno zatrjuje pritožba. Zgolj številčna opredelitev dejanj v določenem (relativno daljšem) časovnem obdobju sama po sebi ne kaže na vsiljivo prizadevanje vzpostavitve stikov in s tem zalezovanje. Intenziteta obdolženkinega prizadevanja vzpostaviti stik z oškodovancem (šest klicev in dvajset sporočil v dveh mesecih ter trinajst klicev v skoraj treh mesecih na službeni telefon in tri elektronska sporočila v štirih dneh) znatno ne presega običajnega števila stikov med uporabniki mobilnih telefonov in elektronske pošte, in zato, ob odsotnosti dodatnih okoliščin, ni mogoče sklepati o vsiljivi komunikaciji. Iz opisa tudi ni razvidno, da je šlo za nezaželeno komunikacijo oziroma da je obdolženka pri stikih vztrajala, kljub temu da ji je oškodovanec povedal ali kako drugače pokazal, da z njo noče imeti stikov. V čem se kaže vsiljivost obdolženkinih ravnanj, tako iz opisa dejanja ni razvidno.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 7, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 11.
vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - dodatek za posebne delovne pogoje
Tožena stranka je tožniku na misiji, ki je trajala od 23. 1. 2015 do 31. 7. 2015, zagotovila 25 dni tedenskega počitka, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka na misiji ni utemeljen.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je odgovore cenilcev vročilo dolžniku v odgovor, ki pa novih pripomb na cenitvena poročila in dopolnitve cenitvenih poročil v postavljenem roku ni posredoval.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13, 13/1, 13/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/3.
solidarnostna pomoč - zamuda roka - pravočasnost - rok za vložitev zahteve
Tožnik je zahtevek, ki ga je 28. 11. 2019 podal toženi stranki zaradi elementarne nesreče (poškodb stanovanjske hiše zaradi neurja s točo 7. 7. 2019), podal po izteku roka 60 dni, določenega v tretjem odstavku 13. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, zato mu solidarnostna pomoč ne gre.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - obstoj služnostne pravice - izvršilni naslov
Pritožbene trditve o v predlogu za izvršbo napačno označenem dejstvu, da je bil izvršilni naslov izdan v gospodarskem sporu, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, saj navedeno samo dovolitev izvršbe ne preprečuje, temveč lahko vpliva le na fazo oprave izvršbe, konkretno na časovni trenutek poplačila upnika in kot tako lahko utemeljuje le zahtevo stranke za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje ni prezrlo števila oseb, ki jih je obdolženi prevažal in ne, da sta se med temi nahajala dva otroka ter noseča ženska, je tako ugotovljeno obteževalno okoliščino uporabilo kot razlog, da obdolženemu, glede na predhodno ugotovljene olajševalne okoliščine ni izreklo omiljene kazni. To ni pravilno, kajti pri omilitvi kazni po sodbi (druga alineja 50. člena KZ-1) je fokus na posebnih olajševalnih okoliščinah, sicer obteževalne okoliščine izgubijo svojo samostojnost in posledično vpliv na odmero kazni iz drugega odstavka 49. člena KZ-1.
Pritožnik trdi, da se delovne obveznosti A. A. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu A. A. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako A. A. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043684
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 369, 369/4.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - nova dejstva
Nova dejstva in dokazi upravičenca do pritožbe ob navedbi razlogov, zakaj ta dejstva niso bila navedena že prej ter s katerimi dokazi jih je mogoče ugotoviti.
OZ člen 311, 364.. ZDR-1 člen 136, 136/1, 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninske odgovornosti - sporazum - inventurni primanjkljaj
V pritožbi toženka neutemeljeno oporeka presoji sodišča prve stopnje, da niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ki izhajajo iz prvega odstavka 177. člena ZDR-1, pri čemer, ne le da toženka škode ni dokazala, ni podano nedopustno ravnanje tožnika, storjeno namenoma ali iz hude malomarnosti. Terjatev toženke iz naslova odškodninske odgovornosti tožnika (delavca) ne more biti utemeljena le na dejstvu, da je prišlo do inventurnega manka oziroma manka v blagajni, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje. Ob izostanku nedopustnega ravnanja tožnika, storjenega namenoma ali iz hude malomarnosti, niso bistveni nadaljnji elementi odškodninske odgovornosti.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - pravni pouk o pravicah osumljenca - procesno gradivo - nedovoljen dokaz - izvedensko mnenje - razlogi za razveljavitev sodbe - uradni pritožbeni preizkus - izločitev iz spisa - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
Razlika med pridobljenimi vplivnimi primerjalnimi rokopisi in dvema podpisoma na eni strani ter izjavo na drugi ni pomembna, saj pogojno imenovana "ne osumljena" oseba sodelovanja s policisti praviloma ne more odkloniti, osumljena pa po podanih poukih iz četrtega odstavka 148. člena ZKP lahko. Izjema je telesni pregled po 266. členu ZKP, medtem ko je vse drugo, kar so policisti pridobili od posameznika v predkazenskem postopku šteti, bodisi kot sestavni del pridobljenega obvestila iz drugega odstavka 148. člena ZKP ali katerega od preiskovalnih dejanj, ki jih policisti smejo sami opraviti (na primer zaseg predmetov in druga dejanja iz 164. člena ZKP) ali ko so za to pooblaščeni po preiskovalnem sodniku (tretji in četrti odstavek 172. člena ZKP).
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem naklepno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika, zaradi česar je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00044572
ZST-1 člen 12, 13, 13/3. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62/2.
pravni interes za pritožbo - oprostitev plačila sodnih taks - nedovoljena pritožba - naknadno spremenjene okoliščine - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - vsebinska presoja - verodostojna listina
Drži pritožbeno izvajanje, da lahko sodišče med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji odstavek 13. člena TST-1). Takšno odločitev sodišče sprejme v situaciji, ko nastopijo nova dejstva oziroma spremenjene okoliščine, ko stranka pridobi premoženje1 ali ko ugotovi, da je stranka v predlogu navedla neresnične podatke, ne pa v situaciji, kot jo izpostavlja pritožba, ko sodišče pri odločanju ni upoštevalo premoženja navedenega v predlogu. Posledice, na katere opozarja pritožba, tako niso vezane na situacijo, kot jo opisuje pritožba.
V dejanskih okoliščinah te zadeve ima vsak družbenik, ki kot dober gospodar ravna s svojim poslovnim deležem, pravni interes se zanimati za svojo kapitalsko naložbo in uveljaviti pravice iz poslovnega deleža. Ko je sporno delitev poslovnega deleža izvedel in pogodbo sklenil prokurist samostojno, moral pa bi ju na podlagi sklepa skupščine družbenikov, ima vsak družbenik pravni interes sodelovati v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe in vpisa v sodni register na strani tožeče stranke ter pomagati ostalim družbenikom z enakim interesom.
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2. ZS člen 105, 105a/4.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - vložitev vloge na nepristojno sodišče - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca
Pravila ZPP o krajevni pristojnosti niso absolutna in imajo izjeme. Ena izmed njih je predvidena v četrtem odstavku 105.a člena ZS, po katerem se je pristojnost za sojenje v pravdnih zadevah, razen za zadeve v katerih zakon določa izključno krajevno pristojnost z Okrajnega sodišča v Šentjurju, prenesla na Okrajno sodišče v Celju.
Toženka je ob vročitvi tožbe prejela poziv za odgovor na tožbo, izdan s strani pristojnega sodišča in z jasnim opozorilom oziroma jasnimi navodili, v katerem roku in na katero sodišče mora biti vložen odgovor na tožbo. Tako natančno vsebino poziva predpisuje spremenjenim drugi odstavek 277. člena ZPP, ki določa, da mora poziv – poleg opozorila glede izdaje zamudne sodbe – vsebovati tudi naziv in naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti pisni odgovor na tožbo. Toženka se ne more uspešno sklicevati na očitno pomoto, saj v konkretnem primeru pooblaščenka od stranke – izročitve poziva, ki je vseboval natančna navodila, niti ni zahtevala. Gre za takšno ravnanje pooblaščenke, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika (skrbnost dobrega strokovnjaka).
vstop v pravdo - stranski intervenient - actio pro socio
Možnost uveljavljanja družbeniške tožbe je individualna pravica osebe, ki ima ob vložitvi tožbe položaj družbenika. Ta možnost obstaja že po zakonu. Zato ne potrebuje pooblastitve družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi družba imela pravni interes za intervencijo kvečjemu na strani tožeče stranke, ne na strani tožene stranke. Interes družbe za uspeh glede na tožbeni zahtevek že po zakonu zasleduje tožeča stranka. Pojmovno družba ne more imeti hkrati interesa za lasten neuspeh. V tem primeru družbeniške tožbe bi intervencija družbe na strani tožene stranke pomenila shizofrenost z njenim interesom za uspeh.
upravičenje za zastopanja družbe - poslovodja - pogodba o zaposlitvi poslovodje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoklic poslovodje - učinkovanje
Pritožnik trdi, da se delovne obveznosti E. E. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu E. E. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako E. E. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - vročitev odpovedi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku 17. 12. 2019 vročila redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zato mu je delovno razmerje 24. 12. 2019 nezakonito prenehalo.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ob izostanku navodil in nadzora (poleg nepretrganosti opravljanja dela), ki so značilni za delovno razmerje, niso podani vsi elementi delovnega razmerja.