CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00044572
ZST-1 člen 12, 13, 13/3. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62/2.
pravni interes za pritožbo - oprostitev plačila sodnih taks - nedovoljena pritožba - naknadno spremenjene okoliščine - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - vsebinska presoja - verodostojna listina
Drži pritožbeno izvajanje, da lahko sodišče med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji odstavek 13. člena TST-1). Takšno odločitev sodišče sprejme v situaciji, ko nastopijo nova dejstva oziroma spremenjene okoliščine, ko stranka pridobi premoženje1 ali ko ugotovi, da je stranka v predlogu navedla neresnične podatke, ne pa v situaciji, kot jo izpostavlja pritožba, ko sodišče pri odločanju ni upoštevalo premoženja navedenega v predlogu. Posledice, na katere opozarja pritožba, tako niso vezane na situacijo, kot jo opisuje pritožba.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pojasnilo, da je bilo obsojenčevemu predlogu za obročno plačilo denarne kazni ugodeno, a svojih obveznosti obsojenec ni poravnal, zaradi česar je odločilo, da se preostanek denarne kazni v znesku 555,11 EUR izvrši tako, da se mu določi kazen 9 dni zapora, prav tako pa, da njegovemu ponovnemu predlogu, potem ko je bila denarna kazen utemeljeno spremenjena v zaporno kazen, ni mogoče ugoditi in mu ponovno omogočiti plačila denarne kazni v obrokih.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 7, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 11.
vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - dodatek za posebne delovne pogoje
Tožena stranka je tožniku na misiji, ki je trajala od 23. 1. 2015 do 31. 7. 2015, zagotovila 25 dni tedenskega počitka, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka na misiji ni utemeljen.
Tako oblikovan opis kaznivega dejanja pa ne zadošča za konkretizacijo vsiljive komunikacije, kot zmotno zatrjuje pritožba. Zgolj številčna opredelitev dejanj v določenem (relativno daljšem) časovnem obdobju sama po sebi ne kaže na vsiljivo prizadevanje vzpostavitve stikov in s tem zalezovanje. Intenziteta obdolženkinega prizadevanja vzpostaviti stik z oškodovancem (šest klicev in dvajset sporočil v dveh mesecih ter trinajst klicev v skoraj treh mesecih na službeni telefon in tri elektronska sporočila v štirih dneh) znatno ne presega običajnega števila stikov med uporabniki mobilnih telefonov in elektronske pošte, in zato, ob odsotnosti dodatnih okoliščin, ni mogoče sklepati o vsiljivi komunikaciji. Iz opisa tudi ni razvidno, da je šlo za nezaželeno komunikacijo oziroma da je obdolženka pri stikih vztrajala, kljub temu da ji je oškodovanec povedal ali kako drugače pokazal, da z njo noče imeti stikov. V čem se kaže vsiljivost obdolženkinih ravnanj, tako iz opisa dejanja ni razvidno.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem naklepno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika, zaradi česar je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pooblaščeni vročevalec - običajni kolegialni odnosi - kaznivo dejanje grožnje - zavrnitev predloga
Okrajni sodnik v predlogu uveljavlja obstoj tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji višjega sodišča tak razlog ni podan. Iz navedb v predlogu je namreč razviden le predlagateljev posplošen in vnaprejšnji dvom v nepristranskost odločanja sodnikov Okrajnih sodišč v Slovenski Bistrici, Mariboru in Lenartu, oziroma meni, da bi lahko bil pri strankah okrnjen videz njihove nepristranskosti, ker je oškodovanka P. K. H. redno angažirana vročevalka, kazenska ovadba pa je bila med drugim podana tudi zaradi groženj, ki bi ji jih naj izrekel obdolženec, ko mu je vročala sodne pošiljke. Takšna posredna povezava med sodniki (kazenskega oddelka) Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in oškodovanko P. K. H. je po presoji višjega sodišča tako šibka, da sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi izražala pomislek v nepristranskost sojenja.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - vročitev odpovedi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku 17. 12. 2019 vročila redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zato mu je delovno razmerje 24. 12. 2019 nezakonito prenehalo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - obstoj služnostne pravice - izvršilni naslov
Pritožbene trditve o v predlogu za izvršbo napačno označenem dejstvu, da je bil izvršilni naslov izdan v gospodarskem sporu, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, saj navedeno samo dovolitev izvršbe ne preprečuje, temveč lahko vpliva le na fazo oprave izvršbe, konkretno na časovni trenutek poplačila upnika in kot tako lahko utemeljuje le zahtevo stranke za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
upravičenje za zastopanja družbe - poslovodja - pogodba o zaposlitvi poslovodje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoklic poslovodje - učinkovanje
Pritožnik trdi, da se delovne obveznosti E. E. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu E. E. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako E. E. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
stečajni postopek nad pravno osebo - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - omejitev ali izključitev odgovornosti - višina škode - trditveno breme o odškodninski odgovornosti - nesklepčnost tožbe
Za višino odškodninske odgovornosti poslovodje je relevantna višina ugotovljene škode, torej škode ni mogoče avtomatično enačiti z višino odškodninske odgovornosti. Čim pa je treba ugotoviti višino škode, je na tožeči stranki trditveno breme o višini le te, upoštevaje okoliščine za njen izračun, opredeljene v drugem odstavku 42. člena ZFPPIPP.
Ker je dokazno breme na obsojencu, medtem ko slednji ni navedel nobenega novega dejstva in predložil dokaza, ki bi omajali sklepe, ki jih je pravilno napravilo sodišče prve stopnje o obstoju odločilnih dejstev v pravnomočno končanem kazenskem postopku (točke od 9 do 14 razlogov izpodbijanega sklepa), je sodišče prve stopnje njegovo zahtevo za obnovo kazenskega postopka pravilno zavrglo.
OZ člen 311, 364.. ZDR-1 člen 136, 136/1, 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninske odgovornosti - sporazum - inventurni primanjkljaj
V pritožbi toženka neutemeljeno oporeka presoji sodišča prve stopnje, da niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ki izhajajo iz prvega odstavka 177. člena ZDR-1, pri čemer, ne le da toženka škode ni dokazala, ni podano nedopustno ravnanje tožnika, storjeno namenoma ali iz hude malomarnosti. Terjatev toženke iz naslova odškodninske odgovornosti tožnika (delavca) ne more biti utemeljena le na dejstvu, da je prišlo do inventurnega manka oziroma manka v blagajni, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje. Ob izostanku nedopustnega ravnanja tožnika, storjenega namenoma ali iz hude malomarnosti, niso bistveni nadaljnji elementi odškodninske odgovornosti.
Ker družbeniki na skupščini (ob odsotnosti drugačne ureditve v družbeni pogodbi, kar velja za prvotoženko) ne morejo prenesti pooblastila za postavitev in odpoklic poslovodij na posamezne družbenike ali tretje osebe, potem ne morejo prenesti istega zakonskega pooblastila za delitev poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 na konkretnega družbenika, zakonca oziroma dediča. Če zakonskega pooblastila ne morejo prenesti, si ga posamezni družbenik, v konkretnem primeru prokurist, ne more vzeti z enostranskim aktom.
V tem primeru so družbeniki v družbeni pogodbi pustili v veljavi zakonsko ureditev glede delitve poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1, vanjo niso posegali in je ostala skupščini družbenikov. Nespremenjena zakonska ureditev pristojnosti organov d.o.o. je prisilna norma, ius cogens, zato je bila delitev poslovnega deleža, kot enostranski pravni posel prokurista, v nasprotju s prisilnim predpisom iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 86. člena OZ.
ZIZ člen 62. ZPP člen 17/2, 51. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5/1, 7/1, 24, 25, 28/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - mednarodna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom
V primerih, ko na podlagi podatkov v spisu ni mogoče zaključiti, da pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v zadevi ni podana, upnikovega predloga ni mogoče zavreči, temveč mora biti to vprašanje – še posebej kadar dolžnik sklepu o izvršbi obrazloženo ugovarja – predmet razčiščevanja v pravdnem postopku.
OZ člen 6, 417, 417/1, 418, 418/1, 419, 419/1, 419/2, 421, 421/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo obveznosti - odstop terjatve (cesija) - plačilo terjatve odstopniku - obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi - pravočasnost - ravnanje s potrebno skrbnostjo - pravni standard - stroški izterjave dolga - stranska terjatev
Za nastop dolžnikove zaveze proti prevzemniku terjatve je odločilno, da dolžnik ve za odstop terjatve, ni pa bistveno, od kod to vedenje izvira. Po teoriji je pri presojanju ravnanja dolžnika, ki je izpolnil odstopniku, kljub obvestilu prevzemnika, čeprav se ta takrat še ni izkazal z dokazom, treba izhajati tudi iz standarda skrbnosti. Vprašati se je treba, ali morda v določenem primeru dolžnost skrbnega ravnanja dolžniku ne nalaga, da opravi pri odstopniku poizvedbo, ali je bila terjatev odstopljena.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Pod točko 6 je prvostopenjsko sodišče nanizalo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ki delajo obdolženega G. ponovitveno nevarnega. Na strani objektivnih je pravilno izpostavilo še zlasti veliko kriminalno količino ter kratko časovno obdobje v katerem naj bi obdolženec izvršil osem kaznivih dejanj premoženjske narave, ki so predmet obtožnice. Obdolženec je specialni povratnik, sedaj obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil v času trajanja dveh preizkusnih dob po prejšnjih pogojnih obsodbah. Nahaja se še v številnih kazenskih postopkih zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spolno občevanje - druga spolna dejanja - prizadetost spolne nedotakljivosti
"Spolno občevanje" predstavlja vrsto zakonskega (naravnega) znaka, ki je dovolj določno opredeljen že v samem zakonu, zato za konkretizacijo kaznivega dejanja zadostuje že sklicevanje na njegovo zakonsko prvino.
V pojem "spolnega občevanja" se pripušča zgolj in samo tradicionalno konservativno razumljeno, klasično spolno nožnično občevanje, medtem ko pravna teorija in sodna praksa analno in oralno občevanje uvrščata pod pojem "kakšnih drugih spolnih dejanj" v smislu prvega odstavka 173. člena KZ-1. To so tista dejanja, ki ne pomenijo spolnega občevanja in je zanje značilno, da gre pri njih za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca, in je pogoj za njihovo pravno opredelitev kot spolnih ta, da so storjena na telesu oškodovanca, priti mora do dotikanja teles oziroma delov telesa med storilcem in oškodovancem.
Spolna ravnanja brez medtelesnega stika med storilcem in otrokom, storjena iz spolnih pobud z namenom, da storilec zadovoljuje svoj spolni nagon pred otrokom, pomenijo izpolnitev zakonskega znaka "kakšnega drugačnega prizadetja spolne nedotakljivosti" oškodovanke, ki še ni bila stara petnajst let.
V dejanskih okoliščinah te zadeve ima vsak družbenik, ki kot dober gospodar ravna s svojim poslovnim deležem, pravni interes se zanimati za svojo kapitalsko naložbo in uveljaviti pravice iz poslovnega deleža. Ko je sporno delitev poslovnega deleža izvedel in pogodbo sklenil prokurist samostojno, moral pa bi ju na podlagi sklepa skupščine družbenikov, ima vsak družbenik pravni interes sodelovati v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe in vpisa v sodni register na strani tožeče stranke ter pomagati ostalim družbenikom z enakim interesom.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - pravni pouk o pravicah osumljenca - procesno gradivo - nedovoljen dokaz - izvedensko mnenje - razlogi za razveljavitev sodbe - uradni pritožbeni preizkus - izločitev iz spisa - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
Razlika med pridobljenimi vplivnimi primerjalnimi rokopisi in dvema podpisoma na eni strani ter izjavo na drugi ni pomembna, saj pogojno imenovana "ne osumljena" oseba sodelovanja s policisti praviloma ne more odkloniti, osumljena pa po podanih poukih iz četrtega odstavka 148. člena ZKP lahko. Izjema je telesni pregled po 266. členu ZKP, medtem ko je vse drugo, kar so policisti pridobili od posameznika v predkazenskem postopku šteti, bodisi kot sestavni del pridobljenega obvestila iz drugega odstavka 148. člena ZKP ali katerega od preiskovalnih dejanj, ki jih policisti smejo sami opraviti (na primer zaseg predmetov in druga dejanja iz 164. člena ZKP) ali ko so za to pooblaščeni po preiskovalnem sodniku (tretji in četrti odstavek 172. člena ZKP).