Sodišče prve stopnje je glede na težo storjenega kaznivega dejanja, način njegove izvršitve, višino povzročene škode in stopnjo obdolženčeve krivde izreklo pogojno obsodbo, v kateri je obdolženemu A. A. določilo ustrezno zaporno kazen in primerno preizkusno dobo ter utemeljeno določilo posebni pogoj in v njem ustrezen rok, v katerem je obdolženec dolžan oškodovani družbi škodo poravnati. Iz podatkov o obsojenosti obdolženca za kazniva dejanja je kot obteževalno okoliščino lahko upoštevalo le tiste sodbe, izrečene obdolžencu za storjena kazniva dejanja, ki so bile pravnomočne v času, ko je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, in ta podatek je pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ustrezno upoštevalo, prav tako način izvršitve in kot olajševalno okoliščino dejstvo, da je kaznivo dejanje priznal.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ob izostanku navodil in nadzora (poleg nepretrganosti opravljanja dela), ki so značilni za delovno razmerje, niso podani vsi elementi delovnega razmerja.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pooblaščeni vročevalec - običajni kolegialni odnosi - kaznivo dejanje grožnje - zavrnitev predloga
Okrajni sodnik v predlogu uveljavlja obstoj tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji višjega sodišča tak razlog ni podan. Iz navedb v predlogu je namreč razviden le predlagateljev posplošen in vnaprejšnji dvom v nepristranskost odločanja sodnikov Okrajnih sodišč v Slovenski Bistrici, Mariboru in Lenartu, oziroma meni, da bi lahko bil pri strankah okrnjen videz njihove nepristranskosti, ker je oškodovanka P. K. H. redno angažirana vročevalka, kazenska ovadba pa je bila med drugim podana tudi zaradi groženj, ki bi ji jih naj izrekel obdolženec, ko mu je vročala sodne pošiljke. Takšna posredna povezava med sodniki (kazenskega oddelka) Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in oškodovanko P. K. H. je po presoji višjega sodišča tako šibka, da sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi izražala pomislek v nepristranskost sojenja.
Ker družbeniki na skupščini (ob odsotnosti drugačne ureditve v družbeni pogodbi, kar velja za prvotoženko) ne morejo prenesti pooblastila za postavitev in odpoklic poslovodij na posamezne družbenike ali tretje osebe, potem ne morejo prenesti istega zakonskega pooblastila za delitev poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 na konkretnega družbenika, zakonca oziroma dediča. Če zakonskega pooblastila ne morejo prenesti, si ga posamezni družbenik, v konkretnem primeru prokurist, ne more vzeti z enostranskim aktom.
V tem primeru so družbeniki v družbeni pogodbi pustili v veljavi zakonsko ureditev glede delitve poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1, vanjo niso posegali in je ostala skupščini družbenikov. Nespremenjena zakonska ureditev pristojnosti organov d.o.o. je prisilna norma, ius cogens, zato je bila delitev poslovnega deleža, kot enostranski pravni posel prokurista, v nasprotju s prisilnim predpisom iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 86. člena OZ.
Pritožnik trdi, da se delovne obveznosti A. A. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu A. A. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako A. A. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13, 13/1, 13/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/3.
solidarnostna pomoč - zamuda roka - pravočasnost - rok za vložitev zahteve
Tožnik je zahtevek, ki ga je 28. 11. 2019 podal toženi stranki zaradi elementarne nesreče (poškodb stanovanjske hiše zaradi neurja s točo 7. 7. 2019), podal po izteku roka 60 dni, določenega v tretjem odstavku 13. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, zato mu solidarnostna pomoč ne gre.
ugovor po izteku roka - obrazloženost - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - predodelitev zadeve drugemu sodniku
Ugovorno zatrjevano dejstvo, da je upnik v stečajnem postopku, se na predmetno denarno terjatev ne nanaša. Pri tem upnik lastne terjatve v svoj stečajni postopek ni dolžan priglasiti, kot si to napačno razlaga pritožnik, prav tako neodzivnost stečajne upraviteljice na dolžnikove vloge na samo terjatev ne vpliva.
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2. ZS člen 105, 105a/4.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - vložitev vloge na nepristojno sodišče - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca
Pravila ZPP o krajevni pristojnosti niso absolutna in imajo izjeme. Ena izmed njih je predvidena v četrtem odstavku 105.a člena ZS, po katerem se je pristojnost za sojenje v pravdnih zadevah, razen za zadeve v katerih zakon določa izključno krajevno pristojnost z Okrajnega sodišča v Šentjurju, prenesla na Okrajno sodišče v Celju.
Toženka je ob vročitvi tožbe prejela poziv za odgovor na tožbo, izdan s strani pristojnega sodišča in z jasnim opozorilom oziroma jasnimi navodili, v katerem roku in na katero sodišče mora biti vložen odgovor na tožbo. Tako natančno vsebino poziva predpisuje spremenjenim drugi odstavek 277. člena ZPP, ki določa, da mora poziv – poleg opozorila glede izdaje zamudne sodbe – vsebovati tudi naziv in naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti pisni odgovor na tožbo. Toženka se ne more uspešno sklicevati na očitno pomoto, saj v konkretnem primeru pooblaščenka od stranke – izročitve poziva, ki je vseboval natančna navodila, niti ni zahtevala. Gre za takšno ravnanje pooblaščenke, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika (skrbnost dobrega strokovnjaka).
OZ člen 6, 417, 417/1, 418, 418/1, 419, 419/1, 419/2, 421, 421/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo obveznosti - odstop terjatve (cesija) - plačilo terjatve odstopniku - obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi - pravočasnost - ravnanje s potrebno skrbnostjo - pravni standard - stroški izterjave dolga - stranska terjatev
Za nastop dolžnikove zaveze proti prevzemniku terjatve je odločilno, da dolžnik ve za odstop terjatve, ni pa bistveno, od kod to vedenje izvira. Po teoriji je pri presojanju ravnanja dolžnika, ki je izpolnil odstopniku, kljub obvestilu prevzemnika, čeprav se ta takrat še ni izkazal z dokazom, treba izhajati tudi iz standarda skrbnosti. Vprašati se je treba, ali morda v določenem primeru dolžnost skrbnega ravnanja dolžniku ne nalaga, da opravi pri odstopniku poizvedbo, ali je bila terjatev odstopljena.
V dejanskih okoliščinah te zadeve ima vsak družbenik, ki kot dober gospodar ravna s svojim poslovnim deležem, pravni interes se zanimati za svojo kapitalsko naložbo in uveljaviti pravice iz poslovnega deleža. Ko je sporno delitev poslovnega deleža izvedel in pogodbo sklenil prokurist samostojno, moral pa bi ju na podlagi sklepa skupščine družbenikov, ima vsak družbenik pravni interes sodelovati v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe in vpisa v sodni register na strani tožeče stranke ter pomagati ostalim družbenikom z enakim interesom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049552
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/4. ZKP člen 18, 18/2, 70, 70/2, 166, 166/1, 204a, 371, 371/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nujna preiskovalna dejanja - obvezna formalna obramba - zaslišanje priče - izločitev dokazov - pravica do obrambe
Po prvem odstavku 166. člena ZKP je pogoj za opravo nujnih posameznih preiskovalnih dejanj, da gre za takšna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati. Nevarnost odlašanja je podana, kadar obstaja verjetnost, da določenega preiskovalnega dejanja med kazenskim postopkom ne bo več mogoče opraviti. Ker gre za izjemo od pravila, da se procesno veljavni dokazi zbirajo šele po izdaji sklepa o preiskavi, je treba to izjemo razlagati ozko. V zapisniku o nujnem preiskovalnem dejanju mora biti navedeno, katere so tiste okoliščine, ki so narekovale opravo preiskovalnega dejanja pred izdajo sklepa o preiskavi.
ZKP v primeru kršitve določbe prvega odstavka 166. člena ne določa, da sodišče odločbe ne sme opreti na dokaze, ki so bili izvedeni kot nujna preiskovalna dejanja, zato takšni dokazi ne predstavljajo nedovoljenih dokazov in se iz spisa ne izločajo. Posledično se morebitna kršitev te zakonske določbe, ki sicer predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ne more uveljavljati, niti se ne presoja v okviru instituta izločitve dokazov.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2, 429, 432, 432/3.
utemeljen sum - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Čeprav je bil pripor podaljšan v skrajšanem postopku, pa izjemnost pripora v tovrstnih primerih pomeni le to, da se pripor odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep resnično nujen, ob pozornem tehtanju teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, zlasti ocene sorazmernosti posega v obdolženčevo pravico do prostosti.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje ni prezrlo števila oseb, ki jih je obdolženi prevažal in ne, da sta se med temi nahajala dva otroka ter noseča ženska, je tako ugotovljeno obteževalno okoliščino uporabilo kot razlog, da obdolženemu, glede na predhodno ugotovljene olajševalne okoliščine ni izreklo omiljene kazni. To ni pravilno, kajti pri omilitvi kazni po sodbi (druga alineja 50. člena KZ-1) je fokus na posebnih olajševalnih okoliščinah, sicer obteževalne okoliščine izgubijo svojo samostojnost in posledično vpliv na odmero kazni iz drugega odstavka 49. člena KZ-1.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Pod točko 6 je prvostopenjsko sodišče nanizalo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ki delajo obdolženega G. ponovitveno nevarnega. Na strani objektivnih je pravilno izpostavilo še zlasti veliko kriminalno količino ter kratko časovno obdobje v katerem naj bi obdolženec izvršil osem kaznivih dejanj premoženjske narave, ki so predmet obtožnice. Obdolženec je specialni povratnik, sedaj obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil v času trajanja dveh preizkusnih dob po prejšnjih pogojnih obsodbah. Nahaja se še v številnih kazenskih postopkih zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ, poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora, preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
ZIZ člen 62. ZPP člen 17/2, 51. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5/1, 7/1, 24, 25, 28/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - mednarodna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom
V primerih, ko na podlagi podatkov v spisu ni mogoče zaključiti, da pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v zadevi ni podana, upnikovega predloga ni mogoče zavreči, temveč mora biti to vprašanje – še posebej kadar dolžnik sklepu o izvršbi obrazloženo ugovarja – predmet razčiščevanja v pravdnem postopku.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - vročitev odpovedi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku 17. 12. 2019 vročila redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zato mu je delovno razmerje 24. 12. 2019 nezakonito prenehalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - poslovni razlog - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da že sama okoliščina, da je tožena stranka imela objavljen oglas, da išče nekoga, ki bo prevzel naloge, ki jih je v svojem opisu delovnega mesta imel tudi tožnik, kaže na to, da potreba po tožnikovem delu ni prenehala.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - čas odloga - potrebnost stroškov - poročilo stranki - predlog za izločitev sodnika
Brez podlage je tudi pritožbeni dvom o nepristranskosti sodnice, ki je izpodbijani sklep izdala. Dolžnik je lahko zahteval njeno izločitev do izdaje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar te možnosti ni izkoristil. Zahteva, podana šele v pritožbi, pa je glede na navedeno pravno podlago prepozna.