ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - vpis zaznambe izvršbe - načelo sorazmernosti - predlog za izločitev sodnika
V fazi dovolitve izvršbe na nepremičnino pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sklepi o izvršbi v drugih zadevah še niso pravnomočni, zaključka o sorazmernosti dovoljene izvršbe ne more izpodbiti, saj se zaznamba izvršbe vpiše še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
ZDR-1 člen 7, 82, 82/2, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Tožena stranka je dokazala, da tožnica 18. 4. 2019 na srečanju prodajnikov ni dovolj strokovno predstavila plana za leto 2019, ni kvalitetno izvedla izobraževanja potnikov 7. 5. 2019 in da njena tedenska poročila niso bila dovolj kakovostna in strokovna. To pa predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz druge alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju in prilivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom je nujno, saj ogrožanja in vzrokov ni mogoče odvrniti na drug način. Brez jemanja predpisane terapije in brez ustreznega zdravljenja bi oseba zaradi duševne motnje tudi v prihodnje huje ogrožala svoje zdravje in življenje, zaradi njenih heteroagresivnih izbruhov pa tudi zdravje in življenje drugih.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Dolžnikovo nestrinjanje z vsebino izvršilnega naslova na zaključek o primernosti izvršilnega naslova za izvršbo ne more vplivati, saj tak pogoj v 17. členu ZIZ ni določen. Pravilno pa je sodišče prve stopnje dolžniku tudi pojasnilo, da je izvršilno sodišče skladno z načelom formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in njegove vsebine ne sme ponovno presojati.
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2. ZS člen 105, 105a/4.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - vložitev vloge na nepristojno sodišče - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca
Pravila ZPP o krajevni pristojnosti niso absolutna in imajo izjeme. Ena izmed njih je predvidena v četrtem odstavku 105.a člena ZS, po katerem se je pristojnost za sojenje v pravdnih zadevah, razen za zadeve v katerih zakon določa izključno krajevno pristojnost z Okrajnega sodišča v Šentjurju, prenesla na Okrajno sodišče v Celju.
Toženka je ob vročitvi tožbe prejela poziv za odgovor na tožbo, izdan s strani pristojnega sodišča in z jasnim opozorilom oziroma jasnimi navodili, v katerem roku in na katero sodišče mora biti vložen odgovor na tožbo. Tako natančno vsebino poziva predpisuje spremenjenim drugi odstavek 277. člena ZPP, ki določa, da mora poziv – poleg opozorila glede izdaje zamudne sodbe – vsebovati tudi naziv in naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti pisni odgovor na tožbo. Toženka se ne more uspešno sklicevati na očitno pomoto, saj v konkretnem primeru pooblaščenka od stranke – izročitve poziva, ki je vseboval natančna navodila, niti ni zahtevala. Gre za takšno ravnanje pooblaščenke, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika (skrbnost dobrega strokovnjaka).
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je odgovore cenilcev vročilo dolžniku v odgovor, ki pa novih pripomb na cenitvena poročila in dopolnitve cenitvenih poročil v postavljenem roku ni posredoval.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2, 429, 432, 432/3.
utemeljen sum - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Čeprav je bil pripor podaljšan v skrajšanem postopku, pa izjemnost pripora v tovrstnih primerih pomeni le to, da se pripor odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep resnično nujen, ob pozornem tehtanju teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, zlasti ocene sorazmernosti posega v obdolženčevo pravico do prostosti.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1, 221i, 221i/5, 221i/6.
prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - poslovodni organ - nadzorni organ - odpoklic - razrešitev - imenovanje - soglasje sodišča
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu dosedanjega in imenovanju novega člana poslovodstva dolžnika v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP začne učinkovati šele z izdajo soglasja sodišča. Takšnega soglasja sodišče pritožniku in dolžniku do izdaje sklepa o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnico DUTB, d. d. ni izdalo. Z izdajo navedenega sklepa je tudi upravičenje odpoklicati in razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva ali organa nadzora dolžnika prešlo na upnico, ki za to odločitev ne potrebuje soglasja sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Ob povedanem je pravna podlaga za izdajo predlaganega soglasja, ob upoštevanju namena določb 221.i člena ZFPPIPP, ki so lex specialis v razmerju do splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, odpadla. To pa pomeni, da pritožnik predlaganega soglasja ne more več pridobiti. Zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
Pritožnik trdi, da se delovne obveznosti A. A. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu A. A. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako A. A. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
Sodišče prve stopnje je glede na težo storjenega kaznivega dejanja, način njegove izvršitve, višino povzročene škode in stopnjo obdolženčeve krivde izreklo pogojno obsodbo, v kateri je obdolženemu A. A. določilo ustrezno zaporno kazen in primerno preizkusno dobo ter utemeljeno določilo posebni pogoj in v njem ustrezen rok, v katerem je obdolženec dolžan oškodovani družbi škodo poravnati. Iz podatkov o obsojenosti obdolženca za kazniva dejanja je kot obteževalno okoliščino lahko upoštevalo le tiste sodbe, izrečene obdolžencu za storjena kazniva dejanja, ki so bile pravnomočne v času, ko je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, in ta podatek je pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ustrezno upoštevalo, prav tako način izvršitve in kot olajševalno okoliščino dejstvo, da je kaznivo dejanje priznal.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ, poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora, preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
vstop v pravdo - stranski intervenient - actio pro socio
Možnost uveljavljanja družbeniške tožbe je individualna pravica osebe, ki ima ob vložitvi tožbe položaj družbenika. Ta možnost obstaja že po zakonu. Zato ne potrebuje pooblastitve družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi družba imela pravni interes za intervencijo kvečjemu na strani tožeče stranke, ne na strani tožene stranke. Interes družbe za uspeh glede na tožbeni zahtevek že po zakonu zasleduje tožeča stranka. Pojmovno družba ne more imeti hkrati interesa za lasten neuspeh. V tem primeru družbeniške tožbe bi intervencija družbe na strani tožene stranke pomenila shizofrenost z njenim interesom za uspeh.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049552
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/4. ZKP člen 18, 18/2, 70, 70/2, 166, 166/1, 204a, 371, 371/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nujna preiskovalna dejanja - obvezna formalna obramba - zaslišanje priče - izločitev dokazov - pravica do obrambe
Po prvem odstavku 166. člena ZKP je pogoj za opravo nujnih posameznih preiskovalnih dejanj, da gre za takšna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati. Nevarnost odlašanja je podana, kadar obstaja verjetnost, da določenega preiskovalnega dejanja med kazenskim postopkom ne bo več mogoče opraviti. Ker gre za izjemo od pravila, da se procesno veljavni dokazi zbirajo šele po izdaji sklepa o preiskavi, je treba to izjemo razlagati ozko. V zapisniku o nujnem preiskovalnem dejanju mora biti navedeno, katere so tiste okoliščine, ki so narekovale opravo preiskovalnega dejanja pred izdajo sklepa o preiskavi.
ZKP v primeru kršitve določbe prvega odstavka 166. člena ne določa, da sodišče odločbe ne sme opreti na dokaze, ki so bili izvedeni kot nujna preiskovalna dejanja, zato takšni dokazi ne predstavljajo nedovoljenih dokazov in se iz spisa ne izločajo. Posledično se morebitna kršitev te zakonske določbe, ki sicer predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ne more uveljavljati, niti se ne presoja v okviru instituta izločitve dokazov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043684
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 369, 369/4.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - nova dejstva
Nova dejstva in dokazi upravičenca do pritožbe ob navedbi razlogov, zakaj ta dejstva niso bila navedena že prej ter s katerimi dokazi jih je mogoče ugotoviti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - poslovni razlog - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da že sama okoliščina, da je tožena stranka imela objavljen oglas, da išče nekoga, ki bo prevzel naloge, ki jih je v svojem opisu delovnega mesta imel tudi tožnik, kaže na to, da potreba po tožnikovem delu ni prenehala.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 256, 396, 396/4.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Sodišče je na izvršilni naslov v celoti vezano na podlagi načela formalne legalitete in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu kot se glasi. Zato ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene. Izvršbe posledično ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če niso zajete v izvršilnem naslovu. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo.
pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje ni prezrlo števila oseb, ki jih je obdolženi prevažal in ne, da sta se med temi nahajala dva otroka ter noseča ženska, je tako ugotovljeno obteževalno okoliščino uporabilo kot razlog, da obdolženemu, glede na predhodno ugotovljene olajševalne okoliščine ni izreklo omiljene kazni. To ni pravilno, kajti pri omilitvi kazni po sodbi (druga alineja 50. člena KZ-1) je fokus na posebnih olajševalnih okoliščinah, sicer obteževalne okoliščine izgubijo svojo samostojnost in posledično vpliv na odmero kazni iz drugega odstavka 49. člena KZ-1.