pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom je nujno, saj ogrožanja in vzrokov ni mogoče odvrniti na drug način. Brez jemanja predpisane terapije in brez ustreznega zdravljenja bi oseba zaradi duševne motnje tudi v prihodnje huje ogrožala svoje zdravje in življenje, zaradi njenih heteroagresivnih izbruhov pa tudi zdravje in življenje drugih.
tržna vrednost nepremičnine - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - vročanje vabila
Dolžnik je v pripombah na cenitveno poročilo med drugim navedel tudi, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje pri ogledu nepremičnine, cenilec pa je v odgovoru na pripombe zgolj zatrdil, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen, pri tem pa dokazov za to ni predložil. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je tako potrebno zaključiti, ali je cenilec izkazal, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen na ogled ter ali je dolžnik te izkazane ugotovitve uspel izpodbiti.
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2. ZS člen 105, 105a/4.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - vložitev vloge na nepristojno sodišče - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca
Pravila ZPP o krajevni pristojnosti niso absolutna in imajo izjeme. Ena izmed njih je predvidena v četrtem odstavku 105.a člena ZS, po katerem se je pristojnost za sojenje v pravdnih zadevah, razen za zadeve v katerih zakon določa izključno krajevno pristojnost z Okrajnega sodišča v Šentjurju, prenesla na Okrajno sodišče v Celju.
Toženka je ob vročitvi tožbe prejela poziv za odgovor na tožbo, izdan s strani pristojnega sodišča in z jasnim opozorilom oziroma jasnimi navodili, v katerem roku in na katero sodišče mora biti vložen odgovor na tožbo. Tako natančno vsebino poziva predpisuje spremenjenim drugi odstavek 277. člena ZPP, ki določa, da mora poziv – poleg opozorila glede izdaje zamudne sodbe – vsebovati tudi naziv in naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti pisni odgovor na tožbo. Toženka se ne more uspešno sklicevati na očitno pomoto, saj v konkretnem primeru pooblaščenka od stranke – izročitve poziva, ki je vseboval natančna navodila, niti ni zahtevala. Gre za takšno ravnanje pooblaščenke, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika (skrbnost dobrega strokovnjaka).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043684
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 369, 369/4.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - nova dejstva
Nova dejstva in dokazi upravičenca do pritožbe ob navedbi razlogov, zakaj ta dejstva niso bila navedena že prej ter s katerimi dokazi jih je mogoče ugotoviti.
Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je to za reševanje konkretnega primera uporabilo povsem drugo pravo od tistega, ki ga je kot relevantno predstavilo v programu vodenja postopka s tem, ko je uporabilo določbe 4. in 8. člena OZ in ne določbe 41. člena ZDR-I, na katero se je sklicevala tožena stranka, kar naj bi posledično predstavljalo ustavno nedopustno sodbo presenečenja, tako ni utemeljen. Drži sicer, da sodišče v programu vodenja postopka teh konkretnih določb OZ ni navedlo, vendar s tem kakšne kršitve ni zagrešilo, saj je program vodenja postopka namenjen zgolj racionalni predstavitvi vodenja postopka in sodišče nanj ni vezano v smislu, da drugih določb, če se za uporabo teh pokaže potreba, ne bi smelo uporabiti.
spor iz družinskih razmerij - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
V obravnavani zadevi je bila tožba vložena že v letu 2015, zato je sodišče pri odmeri stroškov pravilno izhajalo iz določila 413. člena ZPP, ki v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki omogoča uporabo prostega preudarka. Tega je tudi ustrezno uporabilo, upoštevajoč, da sta obe stranki pripomogli k dolgotrajnosti postopka, ki se je glede zaupanja otrok v vzgojo in varstvo ter stikov, kjer so bila razhajanja največja, po štirih letih končal s sodno poravnavo. Z odločitvijo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (razen stroškov izvedenke), je sodišče upoštevalo tudi njihovo različno višino, saj so ti tožniku, ki je v postopku ves čas imel pooblaščenko, nastali v večji meri, in je takšna odločitev za toženko ugodna.
Uporaba prostega preudarka namreč zasleduje cilj postopkovne pravičnosti, torej sodišču omogoča, da se pri porazdelitvi stroškovnega bremena poleg uspeha v postopku upoštevajo tudi njegov namen, procesna ravnanja strank ter upravičenost posameznih dokaznih predlogov, ne pa izravnalne pravičnosti glede na premoženjsko stanje udeležencev postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044652
ZVEtL-1 člen 18, 24, 25, 25/2, 31, 31/1, 32, 35, 35/1. ZLNDL člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - posamezni del stavbe - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni podatki - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - nesporno dejstvo - namen postopka - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - dokazovanje lastninske pravice - družbena lastnina - univerzalno pravno nasledstvo - pravno nasledstvo občin
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati dokazov, ki bi omogočili spremembo zemljiškoknjižnih podatkov.
Sodišče je pravilno ugotovilo lastništvo zemljiškoknjižnega lastnika, saj nihče drug kljub pozivu ni prijavil in dokazoval lastninske pravice na spornih delih stavbe. ZVEtL-1 ne daje podlage za ugotovitev, da je lastnik posameznega dela stavbe neznan kot tudi ne za izbris vknjižbe lastninske pravice oziroma njeno razglasitev za neučinkovito.
kaznivo dejanje zlorabe položaja - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje - tek zastaralnega roka - relativni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Kaznivo dejanje zlorabe položaja je bilo lahko storjeno najkasneje na dan, ko sta imela osumljenca še zadnji dan funkciji v organih družb. To kaznivo dejanje namreč lahko storijo le osebe pri opravljanju gospodarske dejavnosti, osumljenca kot člana družb torej v očitanem obdobju v letih 2007 in 2008. Kdaj je dejansko prišlo do uvedbe stečajnega postopka kot posledice njunih dejanj, na presojo časa storitve kaznivega dejanja ne vpliva.
Kazenski pregon bi za osumljenca, ob upoštevanju desetletnega zastaralnega roka, lahko zastaral dne 22. 9. 2018, vendar je ob tem ugotoviti, da je bila dne 5. 3. 2018 zoper osumljenca vložena zahteva za preiskavo, kar je povzročilo pretrganje teka zastaralnega roka.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pravica do uporabe slovenskega jezika - jezik v katerem se pošiljajo odločbe - pravica do pravnega sredstva
Pristojni organ države izdaje je k predlogu za priznanje in izvršitev njihove odločbe priložil odločbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega navedenega prekrška tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je ta odločba o prekršku postala pravnomočna 5. 2. 2020, pristojnemu organu ni potrebno predlagati nobenih dodatnih dokazil o tem, da je ta prekršek bil storjen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodba na podlagi odpovedi - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker se na podlagi tretjega odstavka 338. člena ZPP sodba na podlagi odpovedi lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP niti ni bilo izkazano, da je bila izjava dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine - načelo iskanja materialne resnice - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Če je sodišče prve stopnje, kljub zgoraj navedenim okoliščinam, podvomilo v obtožbeno trditev o ponarejenem podpisu na pogodbi z dne 31. 7. 2014, bi moralo v skladu s še vedno veljavnim načelom iskanja materialne resnice po prvem odstavku 17. člena ZKP samo, brez predloga strank, z ustreznim izvedencem zanesljivo ugotoviti, ali je podano odločilno dejstvo in zakonski znak kaznivega dejanja, torej ali je V. podpis na kupoprodajni pogodbi z dne 31. 7. 2014 ponarejen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00043641
ZPP člen 7, 8, 190, 224, 339, 339/2, 339/2-8. CC člen 2448, 2506, 2506 bis, 2506 bis/1, 2506 quater.
tuja pravna oseba - pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - prenos premoženja - oddelitev s prevzemom - delitveni načrt - uporaba tujega prava - italijansko pravo - dokazna ocena - javna listina - kršitev pravice do izjave - kršitev razpravnega načela - prekoračitev trditvene podlage - odtujitev terjatve med pravdo - spor z mednarodnim elementom
V tej zadevi je treba, upoštevaje italijansko pravno okolje in pavšalno prerekanje toženke, da naj bi bile z delitvijo prenesene tudi vtoževane terjatve, le razumno izključiti dvom, da je ravno vtoževana terjatev ostala prenosni družbi, ne pa, kot materialnopravno zmotno sodišče navede v 31. točki obrazložitve, brez dvoma ugotoviti sestavo premoženjskega sklopa, ki je bil predmet oddelitve in s tem torej v prenesenem premoženju iskati konkretno vtoževano terjatev.
Pritožnik se na vabilo sodišča na zaslišanje neupravičeno ni odzval, svojega izostanka z naroka za zaslišanje z dne 6. 10. 2020, tudi ni naknadno opravičil. Sodišče prve stopnje se je glede na tako procesno situacijo odločilo odrediti prisilni privod, ki je 18. 1. 2021 tudi bil realiziran, v zvezi s čimer so nastali stroški, ki pa jih je dolžan kriti pritožnik, saj je on tisti, ki je povzročil potrebo po nastanku teh stroškov z neupravičenim izostankom z naroka.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - hote opuščeni vpis v zemljiško knjigo - dejanski lastnik nepremičnine - domneva lastninske pravice - izpodbijanje zakonske domneve - izvensodna rešitev razmerja
S tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini samo v primeru njene originarne pridobitve.
Kot zemljiškoknjižna lastnica bo lahko tožnica vzpostavila lastninsko pravico v toženčevo korist, vendar na način, da bo začela razreševati stanje v času družbene lastnine, pri tem pa bo morala upoštevati veljavna določila zakonodaje o lastninjenju in privatizaciji. Tudi ni ovire, da tožnica s tožencem uredi lastništvo spornega stanovanja izvensodno, po potrebi z vključitvijo države, ki je s tožencem sklenila prodajno pogodbo, oziroma drugih oseb, na katere so bile dejansko prenesene določene pravice, npr. pravica uporabe.
Določilo 35. člena ZVEtL-1 predstavlja le zakonsko podlago za sprožitev pravde, kljub temu, da je bilo v nepravdnem postopku po ZVEtL-1 o lastninski pravici že odločeno. Navedeno določilo samo po sebi ni materialno pravna podlaga za ugotovitev ali prenos lastninske pravice.
Ker odločanje o premoženjskopravnem zahtevku predstavlja adhezijski postopek, ki poteka po pravilih civilnega prava, je potrebno odločbo o premoženjskopravnem zahtevku ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v treh povedih zapisalo zgolj, da je sodišče zahtevek v celoti priznalo in da je oškodovanec v spis vložil potrdila o plačilu računov za opravljena dela za obnovo poslopja in poravnavo, sklenjeno z zavarovalnico, iz česar izhaja, da je uveljavljal le razliko, ni pa pojasnilo, na podlagi česa je zaključilo, da je oškodovanec res utrpel škodo v navedeni višini niti, zakaj zavarovalnica oškodovancu ni plačala celotne škode.
Sodišče prve stopnje je po preizkusu dovoljenosti pritožbe v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo, da je M.N. pritožbo vložil zoper sklep sodišča druge stopnje, zoper katerega je pritožba izključena. Zato je pritožbo M.N. na podlagi drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki se na podlagi prvega odstavka 403. člena ZKP uporablja tudi za postopek s pritožbo zoper sklep, na podlagi 390. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.
Oba pritožnika glede na navedeno sklep o podaljšanju pripora izpodbijata z argumenti, ki sta jih izpostavila že v prejšnji pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora po vloženi obtožbi in glede katere je sodišče druge stopnje s sklepom z dne 13.1.2021 že zavzelo obrazloženo stališče. Ker se pritožbi sedaj le sklicujeta na argumente iz zahteve za varstvo zakonitosti, pritožbeno sodišče ni več pristojno, da bi o tem odločalo, pač pa bo to storilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tudi dejstvo, da se Vrhovno državno tožilstvo strinja z zahtevama za varstvo zakonitosti, ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa, saj kot rečeno, o zahtevi za varstvo zakonitosti še ni bilo odločeno. Tudi če se bo izkazalo, da je podaljšanje pripora po vloženi obtožbi nezakonito, pa to na drugi strani ne pomeni, da je treba pripor zoper oba obtoženca odpraviti, kot to predlagata oba pritožnika. Slednja namreč tako v prejšnji pritožbi kakor tudi sedaj obstoja utemeljenega
suma sploh ne izpodbijata, kakor tudi ne obstoja ponovitvene nevarnosti, temveč uveljavljata zgolj procesne kršitve, ki jih je moč odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00051003
OZ člen 247, 247/3, 250, 251, 277, 277/1, 394.
zagotovitev zaposlitve - opustitvena obveznost - pogodbena kazen - ničnost pogodbene kazni - višina pogodbene kazni - zmanjšanje nesorazmerno visoke pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni - zmanjšanje pogodbene kazni kot materialnopravni ugovor - vložitev tožbe - kriteriji za določitev višine pogodbene kazni - tek zamudnih obresti od pogodbene kazni - stroškovna odločitev - obrazloženost stroškovne odločitve - solidarna obveznost - domneva solidarnosti - pobotni ugovor v pravdi
V starejši teoriji je bilo zavzeto stališče, da je pogodbeno kazen mogoče znižati na dolžnikovo zahtevo bodisi s tožbo bodisi z ugovorom. Temu stališču je sledila tudi sodna praksa. Novejša teorija izpostavlja spornost navedenega stališča, saj uporaba zakonskega izraza, da sodišče na dolžnikovo zahtevo zmanjša pogodbeno kazen, jasno pomeni, da gre za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe oziroma v podobnih primerih kot je tudi konkreten, nasprotne (oblikovalne) tožbe. Kljub takšnemu stališču pa očitno tudi novejša sodna praksa dopušča uveljavljanje znižanja pogodbene kazni zgolj z ugovorom.