V skladu z načelom akuzatornosti, določenim v 19. členu ZKP se lahko kazenski postopek uvede le na zahtevo upravičenega tožilca. Tako lahko obtožni akt vloži le upravičeni tožilec. Če se na glavni obravnavi ugotovi, da ni obtožbe upravičenega tožilca, mora sodišče obtožnico po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavreči. Navedena določba se upoštevaje 429. člen ZKP uporablja tudi v skrajšanem kazenskem postopku.
Oškodovanec kot tožilec ne more začeti pregona, če kaznivo dejanje sploh ni bilo prijavljeno državnemu tožilcu ali če državni tožilec o ovadbi še ni odločil, temveč lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine - načelo iskanja materialne resnice - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Če je sodišče prve stopnje, kljub zgoraj navedenim okoliščinam, podvomilo v obtožbeno trditev o ponarejenem podpisu na pogodbi z dne 31. 7. 2014, bi moralo v skladu s še vedno veljavnim načelom iskanja materialne resnice po prvem odstavku 17. člena ZKP samo, brez predloga strank, z ustreznim izvedencem zanesljivo ugotoviti, ali je podano odločilno dejstvo in zakonski znak kaznivega dejanja, torej ali je V. podpis na kupoprodajni pogodbi z dne 31. 7. 2014 ponarejen.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - hote opuščeni vpis v zemljiško knjigo - dejanski lastnik nepremičnine - domneva lastninske pravice - izpodbijanje zakonske domneve - izvensodna rešitev razmerja
S tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini samo v primeru njene originarne pridobitve.
Kot zemljiškoknjižna lastnica bo lahko tožnica vzpostavila lastninsko pravico v toženčevo korist, vendar na način, da bo začela razreševati stanje v času družbene lastnine, pri tem pa bo morala upoštevati veljavna določila zakonodaje o lastninjenju in privatizaciji. Tudi ni ovire, da tožnica s tožencem uredi lastništvo spornega stanovanja izvensodno, po potrebi z vključitvijo države, ki je s tožencem sklenila prodajno pogodbo, oziroma drugih oseb, na katere so bile dejansko prenesene določene pravice, npr. pravica uporabe.
Določilo 35. člena ZVEtL-1 predstavlja le zakonsko podlago za sprožitev pravde, kljub temu, da je bilo v nepravdnem postopku po ZVEtL-1 o lastninski pravici že odločeno. Navedeno določilo samo po sebi ni materialno pravna podlaga za ugotovitev ali prenos lastninske pravice.
Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje ali če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe.
Iz dolžničinih navedb, da zarubljenega viličarja ni na njenem naslovu in da ji ni znano, kjer bi lahko bil, vsekakor izhaja ravnanje, ki pomeni skrivanje zarubljenega premoženja, hkrati pa tudi oviranje izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, saj je dolžnica preprečila opravo dražbe.
Namen kaznovanje dolžnika je v tem, da se vpliva na njegovo voljo, naj opravi ravnanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika, oziroma opusti ravnanja, ki takšno varstvo preprečujejo. Konkretno to za dolžnico pomeni, da naj opusti ravnanja, s katerimi je preprečila izvedbo javne dražbe.
zavrženje zasebne tožbe - obvezne sestavine zasebne tožbe - poziv na popravo vloge
Pritožbeno sodišče k obrazloženemu dodaja še, da pritožnica kot zasebna tožilka ni zmogla sama sestaviti zasebne tožbe tako, kot je določeno v zakonu in da bi jo lahko sodišče prve stopnje obravnavalo. Zato bi si morala poiskati pomoč strokovnjaka (na primer odvetnika). V nobenem primeru pa zasebne tožbe ne sme sestaviti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pravica do uporabe slovenskega jezika - jezik v katerem se pošiljajo odločbe - pravica do pravnega sredstva
Pristojni organ države izdaje je k predlogu za priznanje in izvršitev njihove odločbe priložil odločbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega navedenega prekrška tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je ta odločba o prekršku postala pravnomočna 5. 2. 2020, pristojnemu organu ni potrebno predlagati nobenih dodatnih dokazil o tem, da je ta prekršek bil storjen.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.. ZDD-1 člen 26, 26/1, 27, 30, 30/1, 31, 31/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker v času bolezni ni spoštovala navodil lečečega zdravnika.
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da izvedenec ni imel nobene podlage, ko je v delovni čas tožnika vračunal še 15 minut za pripravo. Pravilnik o izvajanju nalog upravljavca prevozov in voznega osebja, ki ga je sprejela toženka, določa, da med druge delovne obveze spadajo dnevni preventivni pregledi vozil (pred pričetkom vožnje) in druge obveze (začetni vpisi v evidenco, pregled tovora pred vožnjo). Ob upoštevanju navedene pravne podlage je sodni izvedenec v tožnikov delovni čas pravilno vštel 15 minut dnevno za preventivne preglede.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - sklep o prošnji za podaljšanje roka - končanje postopka - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje je po preizkusu dovoljenosti pritožbe v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo, da je M.N. pritožbo vložil zoper sklep sodišča druge stopnje, zoper katerega je pritožba izključena. Zato je pritožbo M.N. na podlagi drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki se na podlagi prvega odstavka 403. člena ZKP uporablja tudi za postopek s pritožbo zoper sklep, na podlagi 390. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046241
ZPP člen 158. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
stroški postopka - umik predloga - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov z otrokom - sodna intervencija - povod za tožbo
Odločitev, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, temelji na ugotovitvah, da so obstajale težave pri izvrševanju stikov med upnikom in hčerjo, ki so se uredile s pomočjo centra za socialno delo in zaradi sodne intervencije, in da zato upniku ni mogoče očitati, da predlog ni bil vložen zaradi varovanja otrokove koristi in da dolžnica ni dala povoda za predlog.
neupravičena obogatitev - pravica do uporabnine - uporaba solastne stvari - solastnina - izključna uporaba enega od solastnikov - onemogočanje uporabe solastniku - soposest - opustitev posesti - opustitev dolžnega ravnanja - poizvedovalna dolžnost - neskrbno ravnanje - vročitev sodnega pisanja
Dolžnost skrbnega ravnanja je vedno ob pravici. Opustitev dolžnostnega ravnanja, ki se kaže v konkretnem primeru kot neskrbno ravnanje oziroma kot opustitev pričakovane poizvedovalne dolžnosti, lahko omejuje ali izključuje pravico do uporabnine. Ali povedano drugače. Tožnikova pravica do uporabnine je tudi v njegovem dolžnostnem ravnanju, ki se pričakuje v teh pravnih razmerjih. Tehtanje toženkinih ravnanj, ki je opustila dolžnostno ravnanje, da nedvoumno obvesti tožnika o opustitvi posesti, s skrbnimi ravnanji, ki se pričakujejo od tožnika v zvezi s poizvedovalno dolžnostjo, pokaže, da tožnik po 1. 1. 2018 ni več upravičen do zahtevanega pravnega varstva. Morda se v tožnikovem neskrbnem ravnanju skriva celo nedovoljeno izvrševanje pravice. Pritožbeno sodišče meni, da se s spremembo odločitve sodišča prve stopnje vzpostavlja pravilno pravno razmerje med pravicami in dolžnostnimi ravnanji pravdnih strank, ki ustrezajo načelu pravne enakosti, in se na ta način konkretni dejanski stan prekriva z abstraktnim dejanskim stanom iz 198. člena OZ.
preživnina - preživnina mladoletnih otrok - smrt - preživninski zavezanec - obveznost osebne narave - denarna terjatev - odgovornost dedičev
Stališče, da je tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za plačevanje preživnine v korist obeh otrok od vložitve tožbe do zavezančeve smrti denarna terjatev, za izpolnitev katere so odgovorni njegovi dediči, je pravilno. Ne gre torej za osebno obveznost, ki je po smrti zavezanca ne bi bilo več mogoče obravnavati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00043621
KZ-1 člen 73, 73/2. ZKP člen 445a, 445a/2, 445a/2-2, 498.
varnostni ukrep odvzema predmetov - predlog državnega tožilca - pogoji za izrek varnostnega ukrepa
Če v pravnomočno končanem kazenskem postopku ni zanesljivih podatkov, da je obsojenec lastnik predmeta, ki je bil uporabljen pri kaznivem dejanju, se mora pred izdajo sklepa po členu 498 ZKP lastništvo predmeta predhodno ugotoviti.
Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako in v čem je storilka v postopku svoje izjave spreminjala oziroma jih pavšalizirala, da je zaradi tega podvomilo v njihovo resničnost.
Dokazna ocena sodbe prvostopenjskega sodišča v zvezi z odgovornostjo storilke tudi temelji na dokazu, ki je pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic.
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-3, 8, 8/2, 8/7. ZD člen 2, 221. ZTLR člen 52.
dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - novo najdeno premoženje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - lastnik nepremičnin - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - skupna lastnina - solastnina - predmet dedovanja - denacionalizacija agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti - pravica paše - služnostna pravica paše - služnostna pravica - obseg služnosti - pridobitev stvarne služnosti - nastanek služnostne pravice
Predmet dedovanja so premoženjske pravice na premoženju agrarne skupnosti, ki je bilo predmet podržavljenja.
V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po zakonu o dedovanju, vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje. Odvzeto premoženje se je vračalo tistim osebam, ki so bile v času podržavljenja vpisane v zemljiško knjigo.
Ker zapustnik v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah ni vpisan kot lastnik, pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.
Pritožnica uveljavlja varstvo pašnih pravic, ki po vsebini ustrezajo služnostni pravici paše.
Premoženje agrarnih skupnosti je članom agrarnih skupnosti omogočalo določene privilegije v obliki skupnega uživanja in izkoriščanja ter gospodarjenja z njimi. Gre za privilegije, kot so pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge s tem podobne služnostne pravice na tuji stvari (3. alineja tretjega odstavka 1. člena ZPVAS). Služnostna pravica, ki je bila predmet vračanja po ZPVAS, se je članu agrarne skupnosti vrnila le, če je bilo glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico mogoče vzpostaviti in če so bili za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena ZTLR (sedmi odstavek 8. člena ZPVAS).
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044214
OZ člen 662, 662/1, 662/2.
odškodninska odgovornost izvajalca del - gradbena pogodba - potrošniška pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vzrok za napako - nadzorni inženir - izvajanje nadzora - vgradnja toplotne črpalke - roki za uveljavljanje sodnega varstva
Nadzorni inženir mora nadzorovati izvajalca in izvajanje del ter pri tem zagotoviti, da gradnja poteka v skladu s projektom. Nadzorni inženir zato odgovarja za tiste napake, ki so posledica nestrokovnega načina opravljanja del, če bi slednje pri skrbnem nadzoru lahko preprečil.
Dejstvo, da je druga toženka preizkus pretočnosti opravila na običajen način, ne zadošča. Opraviti bi ga morala dovolj skrbno (kot dober strokovnjak) in skladno s pravili stroke. Če bi res tako ravnala, bi mogla in morala zaznati slabši pretok na eni od geosond.
Do stisnjenja cevi, ki je vzrok za slabšo pretočnost, je prišlo med izvajanjem del, ki jih je opravljala druga toženka, in ne morebiti kasneje. Do stisnjenja cevi je po mnenju izvedenca lahko prišlo že ob samem vstavljanju cevi v vrtino ali kasneje ob izpiranju vrtine, nazadnje pa ob vbrizgavanju cementnega polnila, ki zaščiti cevi pred morebitnim zunanjim poškodovanjem. Vsa ta opravila je izvajala druga toženka, kar pomeni, da vzrok za napako in obravnavano škodo izvira iz njene odgovornostne sfere.
Začasna odredba, ki jo sodišče izda med zapuščinskim postopkom, je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju oziroma delitvi zapuščine. Gre torej za začasen ukrep, s katerim se sodedičem (ali tretjim osebam) preprečijo ravnanja (ali opustitve), ki bi utegnila razvrednotiti ali kako drugače ogroziti zapuščino. Ni pa ta ukrep namenjen reševanju že nastalih sporov med sodediči. Če je torej pritožnikova sodedinja doslej res samovoljno upravljala in razpolagala z zapuščino, ima pritožnik na voljo ustrezne stvarnopravne in obligacijske zahtevke, ne more pa z začasno odredbo doseči sanacije že izvršenih nedopustnih posegov v zapuščino, niti zahtevane vzpostavitve njenega stanja, kakršno je bilo v času zapustnikove smrti. Sodišče prve stopnje je potemtakem pritožniku materialnopravno pravilno odreklo predlagano začasno pravno varstvo.
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14,. ZP-1 člen 2, 106, 106/4, 106/4-1, 156, 156/1, 106, 106/3, 106/4, 106/4-1, 163, 163/3. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2a. URS člen 32, 32/2,.
prekršek - zaščitna maska - nošenje mask - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - dopolnilna norma - omejitev gibanja - dejanje ni prekršek
Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ni dopolnilna norma 2. točki prvega odstavka 39. člena ZNB, saj ne določa prostorske ali časovne omejitve gibanja, temveč odreja obveznost, konkretno nošenje mask, ki je ZNB v določbi 39. člena ne vsebuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045007
ZNP člen 9. ZPP člen 82, 329, 329/4.
delitev solastnine - napotitev na pravdo ali drug postopek - razglasitev pogrešanca za mrtvega - predhodno vprašanje - ugotovitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina
Pritožniki so zatrjevali, da predlagateljica in 5.-7. nasprotne udeleženke niso solastnice nepremičnine, čeprav to izhaja iz podatkov iz zemljiške knjige, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo pritožnike, da vložijo tožbo za ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige.