Sodišče prve stopnje je po preizkusu dovoljenosti pritožbe v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo, da je M.N. pritožbo vložil zoper sklep sodišča druge stopnje, zoper katerega je pritožba izključena. Zato je pritožbo M.N. na podlagi drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki se na podlagi prvega odstavka 403. člena ZKP uporablja tudi za postopek s pritožbo zoper sklep, na podlagi 390. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.. ZDD-1 člen 26, 26/1, 27, 30, 30/1, 31, 31/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker v času bolezni ni spoštovala navodil lečečega zdravnika.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivni razlogi
Tako bi moral storilec v primeru, če dejansko zaradi nezmožnosti plačila ni mogel opraviti niti prijave v edukacijsko delavnico, to pravočasno sporočiti sodišču še pred iztekom roka za predložitev takega potrdila. Spisovno gradivo pa izkazuje ravno nasprotno, da storilec ni tega sporočil sodišču niti po prejemu dopisa, s katerim ga je sodišče opozorilo na neizpolnitev naložene mu obveznosti in ga pozvalo, da sporoči morebitne objektivne razloge za tako ravnanje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
izvedenina - izvedensko delo - dejanski stroški
Izvedenci imajo pravico do povračila stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba o stikih
Ureditev stikov z mld. sinom in hčerko. Stopnjevit pristop pri ureditvi stikov s sinom. Mnenje hčerke, stare skoraj 18 let. Hiter, sumaren in provizoričen postopek. Standard verjetnosti.
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da izvedenec ni imel nobene podlage, ko je v delovni čas tožnika vračunal še 15 minut za pripravo. Pravilnik o izvajanju nalog upravljavca prevozov in voznega osebja, ki ga je sprejela toženka, določa, da med druge delovne obveze spadajo dnevni preventivni pregledi vozil (pred pričetkom vožnje) in druge obveze (začetni vpisi v evidenco, pregled tovora pred vožnjo). Ob upoštevanju navedene pravne podlage je sodni izvedenec v tožnikov delovni čas pravilno vštel 15 minut dnevno za preventivne preglede.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - kršitev delovnih obveznosti
Tožnik je s tem, ko je okrog 4.15 ure po končanem polnjenju viseče dizel lokomotive pozabil odklopiti dve gumijasti cevi, ki sta se, po tem, ko je tožnik pomočniku dal znak za pričetek vožnje, iztrgali iz cisterne za gorivo, kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato mu je tožena stranka utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenega dokaza
Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo.
pristojnost v gospodarskih sporih - gospodarski spor majhne vrednosti
V predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor na podlagi 481. člena ZPP, ker je tožnica postavila stvarnopravni zahtevek v skladu z 92. členom SPZ na vrnitev stvari oziroma izročitev nepremičnine v posest, ki pa na podlagi drugega odstavka 481. člena ZPP ne spada med gospodarske spore in na podlagi določbe 444. člena ZPP tudi ne za spor majhne vrednosti.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - rok za dvig pisanja - prepozna pritožba
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnica se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzvala, s sodnim pisanjem pa je bila seznanjena z vložitvijo v predalčnik. Prepozno vložena pritožba je zato posledica pritožničine napačne razlage zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognila, če bi na pošti dvignila pisanje.
pogoji za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - stroški postopka v družinskih sporih
Predpogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je torej znatnejša sprememba okoliščin, bodisi na strani otroka (kot spremenjene potrebe), očeta ali matere, (kot spremenjene preživninske zmožnosti).
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - prisilni ukrep - ukrep pridržanja - nujnost ukrepa - duševna bolezen - blodnjavost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - osebnostne pravice
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00043621
KZ-1 člen 73, 73/2. ZKP člen 445a, 445a/2, 445a/2-2, 498.
varnostni ukrep odvzema predmetov - predlog državnega tožilca - pogoji za izrek varnostnega ukrepa
Če v pravnomočno končanem kazenskem postopku ni zanesljivih podatkov, da je obsojenec lastnik predmeta, ki je bil uporabljen pri kaznivem dejanju, se mora pred izdajo sklepa po členu 498 ZKP lastništvo predmeta predhodno ugotoviti.
Sodišče prve stopnje je kot objektivne okoliščine upoštevalo težo obdolžencu očitanih kaznivih dejanj (da gre za eno izmed težjih kaznivih dejanj zoper javni red in mir, saj je zagrožena kazen zapora do treh let) ter način in okoliščine storitve kaznivih dejanj (prvega oškodovanca naj bi napadel, ko je bil močno opit in se ni mogel braniti, drugemu pa naj bi celo grozil, da ga bo ubil in pri napadu naj bi uporabil tudi nož, s katerim naj bi ga poškodoval, obema pa naj bi povzročil lahke telesne poškodbe ter ju pri tem tudi močno prestrašil).
Začasna odredba, ki jo sodišče izda med zapuščinskim postopkom, je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju oziroma delitvi zapuščine. Gre torej za začasen ukrep, s katerim se sodedičem (ali tretjim osebam) preprečijo ravnanja (ali opustitve), ki bi utegnila razvrednotiti ali kako drugače ogroziti zapuščino. Ni pa ta ukrep namenjen reševanju že nastalih sporov med sodediči. Če je torej pritožnikova sodedinja doslej res samovoljno upravljala in razpolagala z zapuščino, ima pritožnik na voljo ustrezne stvarnopravne in obligacijske zahtevke, ne more pa z začasno odredbo doseči sanacije že izvršenih nedopustnih posegov v zapuščino, niti zahtevane vzpostavitve njenega stanja, kakršno je bilo v času zapustnikove smrti. Sodišče prve stopnje je potemtakem pritožniku materialnopravno pravilno odreklo predlagano začasno pravno varstvo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - takojšen umik
Prvi odstavek 158. člena ZPP se namreč ne uporablja samo pri izrecnem umiku tožbe, temveč vselej, kadar tožba po samem zakonu velja za umaknjeno. Po prvem odstavku 158. člena ZPP fikcija umika zaradi neplačila sodne takse ni razlog, zaradi katerega bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve stroškov postopka toženi stranki. Edina izjema od pravila, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti toženi stranki s postopkom nastale stroške, je namreč takojšen umik tožbe po izpolnitvi tožbenega zahtevka, česar pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo.
Vprašanje pravilne uporabe procesnih predpisov je, ali in kako sodišče v postopku dovoli oz. upošteva navedbe v strankinih vlogah. Nima pa nobene podlage, da za vlogo, za katero oceni, da vsebuje bistvene novote, zahteva ponovno plačilo sodne takse za postopek, v katerem so te navedbe podane, če je bila taksa za ta postopek že plačana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044499
SPZ člen 73, 75, 99. OZ člen 133. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 3, 100. ZPP člen 254.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - opustitev vznemirjanja lastnika nepremičnine - nedopustnost vznemirjanja - sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - prepovedana imisija - javno dobro - javna pot - dostop do nepremičnine - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pravica - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - dokazovanje z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravica do izjave v postopku
Dopolnitev izvedenskega mnenja ni bila potrebna, ker dejstva, ki jih je sodišče ugotavljalo z izvedenčevo pomočjo, niso (več) pomembna za odločitev o zahtevku. Ker gre za dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga, očitana pomanjkljivost ne posega v pravico tožnikov do izjave.
Po tožbenih trditvah je vir vznemirjanja del zgradbe, ki stoji na javni poti in ki onemogoča dostop do nepremičnin v njuni lasti z večjimi vozili. Ker pravica do dostopa do nepremičnine ni sestavni del lastninskih upravičenj glede te nepremičnine, sam obstoj zgradbe ne vpliva na izvrševanje lastninskih upravičenj glede njunih parcel. Tožnika sta zahtevek utemeljevala z upravičenji, ki izvirajo iz položaja sosednje parcele kot javnega dobra, ta pa jima ne dajejo zahtevanega varstva po 99. členu SPZ.
Upravičenja, ki izvirajo iz javnega dobra, se bistveno razlikujejo od upravičenj, ki izvirajo iz služnostne pravice. Ustanovitev javnega dobra in upravljanje z njim je v pristojnosti oblastnega organa, posameznikova upravičenja, ki izvirajo iz javnega dobra, pa niso izključujoča, kar je na drugi strani bistveni element (civilnih) stvarnopravnih upravičenj.
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14,. ZP-1 člen 2, 106, 106/4, 106/4-1, 156, 156/1, 106, 106/3, 106/4, 106/4-1, 163, 163/3. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2a. URS člen 32, 32/2,.
prekršek - zaščitna maska - nošenje mask - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - dopolnilna norma - omejitev gibanja - dejanje ni prekršek
Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ni dopolnilna norma 2. točki prvega odstavka 39. člena ZNB, saj ne določa prostorske ali časovne omejitve gibanja, temveč odreja obveznost, konkretno nošenje mask, ki je ZNB v določbi 39. člena ne vsebuje.
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-3, 8, 8/2, 8/7. ZD člen 2, 221. ZTLR člen 52.
dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - novo najdeno premoženje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - lastnik nepremičnin - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - skupna lastnina - solastnina - predmet dedovanja - denacionalizacija agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti - pravica paše - služnostna pravica paše - služnostna pravica - obseg služnosti - pridobitev stvarne služnosti - nastanek služnostne pravice
Predmet dedovanja so premoženjske pravice na premoženju agrarne skupnosti, ki je bilo predmet podržavljenja.
V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po zakonu o dedovanju, vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje. Odvzeto premoženje se je vračalo tistim osebam, ki so bile v času podržavljenja vpisane v zemljiško knjigo.
Ker zapustnik v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah ni vpisan kot lastnik, pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.
Pritožnica uveljavlja varstvo pašnih pravic, ki po vsebini ustrezajo služnostni pravici paše.
Premoženje agrarnih skupnosti je članom agrarnih skupnosti omogočalo določene privilegije v obliki skupnega uživanja in izkoriščanja ter gospodarjenja z njimi. Gre za privilegije, kot so pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge s tem podobne služnostne pravice na tuji stvari (3. alineja tretjega odstavka 1. člena ZPVAS). Služnostna pravica, ki je bila predmet vračanja po ZPVAS, se je članu agrarne skupnosti vrnila le, če je bilo glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico mogoče vzpostaviti in če so bili za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena ZTLR (sedmi odstavek 8. člena ZPVAS).