Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da izvedenec ni imel nobene podlage, ko je v delovni čas tožnika vračunal še 15 minut za pripravo. Pravilnik o izvajanju nalog upravljavca prevozov in voznega osebja, ki ga je sprejela toženka, določa, da med druge delovne obveze spadajo dnevni preventivni pregledi vozil (pred pričetkom vožnje) in druge obveze (začetni vpisi v evidenco, pregled tovora pred vožnjo). Ob upoštevanju navedene pravne podlage je sodni izvedenec v tožnikov delovni čas pravilno vštel 15 minut dnevno za preventivne preglede.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00045732
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 8.. ZPP člen 17.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - Bruseljska uredba IIa - postopek v zakonskih sporih - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - običajno prebivališče
Družina predlagateljice se je na Irskem ustalila ter se preko zaposlitve staršev in šolanja otrok aktivno vključila v ekonomske in socialne zadeve te družbe.
Eden od temeljnih kriterijev za običajno prebivališče je tudi v tem, da člani družine na nekem območju določen čas kontinuirano (fizično) prebivajo.
Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje ali če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe.
Iz dolžničinih navedb, da zarubljenega viličarja ni na njenem naslovu in da ji ni znano, kjer bi lahko bil, vsekakor izhaja ravnanje, ki pomeni skrivanje zarubljenega premoženja, hkrati pa tudi oviranje izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, saj je dolžnica preprečila opravo dražbe.
Namen kaznovanje dolžnika je v tem, da se vpliva na njegovo voljo, naj opravi ravnanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika, oziroma opusti ravnanja, ki takšno varstvo preprečujejo. Konkretno to za dolžnico pomeni, da naj opusti ravnanja, s katerimi je preprečila izvedbo javne dražbe.
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje storjeno v škodo upnikov - odplačno razpolaganje - izpodbijanje odplačnega razpolaganja - prodaja nepremičnine - sprememba oblike premoženja - sprememba dolžnikovega premoženja iz stvarne v denarno obliko - realna subrogacija - poslabšanje pravnega položaja - odplačni pravni posel - objektivni in subjektivni pogoj - oškodovanje upnikov - subjektivni element izpodbijanja
Ustavno sodišče je posredno omenilo, da bi bilo lahko ustavno sporno stališče, da nadomestitev ene oblike premoženja z drugo nima negativnega učinka na upnikovo možnost uveljavljanje terjatve, ker dolžnikov skupni obseg premoženja ostaja enak.
Če obstajajo na eni strani pri odsvajanju nepremičninega premoženja različne varovalke, ki onemogočajo netransparenten prenos (zahtevana obličnost in vpis v zemljiško knjigo), pa na drugi strani v primeru razpolaganja z denarnimi sredstvi dolžnika ni varovalke, ki bi onemogočila netransparenten prenos takega premoženja. Pri razpolaganju z dolžnikovim premoženjem je poleg tega potrebno razmejiti običajno razpolaganje od neobičajnega.
kaznivo dejanje zlorabe položaja - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje - tek zastaralnega roka - relativni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Kaznivo dejanje zlorabe položaja je bilo lahko storjeno najkasneje na dan, ko sta imela osumljenca še zadnji dan funkciji v organih družb. To kaznivo dejanje namreč lahko storijo le osebe pri opravljanju gospodarske dejavnosti, osumljenca kot člana družb torej v očitanem obdobju v letih 2007 in 2008. Kdaj je dejansko prišlo do uvedbe stečajnega postopka kot posledice njunih dejanj, na presojo časa storitve kaznivega dejanja ne vpliva.
Kazenski pregon bi za osumljenca, ob upoštevanju desetletnega zastaralnega roka, lahko zastaral dne 22. 9. 2018, vendar je ob tem ugotoviti, da je bila dne 5. 3. 2018 zoper osumljenca vložena zahteva za preiskavo, kar je povzročilo pretrganje teka zastaralnega roka.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - kršitev delovnih obveznosti
Tožnik je s tem, ko je okrog 4.15 ure po končanem polnjenju viseče dizel lokomotive pozabil odklopiti dve gumijasti cevi, ki sta se, po tem, ko je tožnik pomočniku dal znak za pričetek vožnje, iztrgali iz cisterne za gorivo, kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato mu je tožena stranka utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044652
ZVEtL-1 člen 18, 24, 25, 25/2, 31, 31/1, 32, 35, 35/1. ZLNDL člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - posamezni del stavbe - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni podatki - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - nesporno dejstvo - namen postopka - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - dokazovanje lastninske pravice - družbena lastnina - univerzalno pravno nasledstvo - pravno nasledstvo občin
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati dokazov, ki bi omogočili spremembo zemljiškoknjižnih podatkov.
Sodišče je pravilno ugotovilo lastništvo zemljiškoknjižnega lastnika, saj nihče drug kljub pozivu ni prijavil in dokazoval lastninske pravice na spornih delih stavbe. ZVEtL-1 ne daje podlage za ugotovitev, da je lastnik posameznega dela stavbe neznan kot tudi ne za izbris vknjižbe lastninske pravice oziroma njeno razglasitev za neučinkovito.
odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenega dokaza
Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pravica do uporabe slovenskega jezika - jezik v katerem se pošiljajo odločbe - pravica do pravnega sredstva
Pristojni organ države izdaje je k predlogu za priznanje in izvršitev njihove odločbe priložil odločbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega navedenega prekrška tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je ta odločba o prekršku postala pravnomočna 5. 2. 2020, pristojnemu organu ni potrebno predlagati nobenih dodatnih dokazil o tem, da je ta prekršek bil storjen.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - sklep o prošnji za podaljšanje roka - končanje postopka - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046241
ZPP člen 158. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
stroški postopka - umik predloga - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov z otrokom - sodna intervencija - povod za tožbo
Odločitev, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, temelji na ugotovitvah, da so obstajale težave pri izvrševanju stikov med upnikom in hčerjo, ki so se uredile s pomočjo centra za socialno delo in zaradi sodne intervencije, in da zato upniku ni mogoče očitati, da predlog ni bil vložen zaradi varovanja otrokove koristi in da dolžnica ni dala povoda za predlog.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - ugovor zoper začasno odredbo - pravno varstvo - izvršba na izročitev otroka - odvzem otroka staršem
Ves čas je treba imeti pred očmi, da so začasne odredbe nujna in izjemna pravna sredstva, ki le provizorično urejajo razmerja do njihove dokončne ureditve, ki mora biti zaradi varstva koristi otrok sprejeta brez nepotrebnega odlašanja.
preživnina - preživnina mladoletnih otrok - smrt - preživninski zavezanec - obveznost osebne narave - denarna terjatev - odgovornost dedičev
Stališče, da je tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za plačevanje preživnine v korist obeh otrok od vložitve tožbe do zavezančeve smrti denarna terjatev, za izpolnitev katere so odgovorni njegovi dediči, je pravilno. Ne gre torej za osebno obveznost, ki je po smrti zavezanca ne bi bilo več mogoče obravnavati.
Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako in v čem je storilka v postopku svoje izjave spreminjala oziroma jih pavšalizirala, da je zaradi tega podvomilo v njihovo resničnost.
Dokazna ocena sodbe prvostopenjskega sodišča v zvezi z odgovornostjo storilke tudi temelji na dokazu, ki je pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic.
neupravičena obogatitev - pravica do uporabnine - uporaba solastne stvari - solastnina - izključna uporaba enega od solastnikov - onemogočanje uporabe solastniku - soposest - opustitev posesti - opustitev dolžnega ravnanja - poizvedovalna dolžnost - neskrbno ravnanje - vročitev sodnega pisanja
Dolžnost skrbnega ravnanja je vedno ob pravici. Opustitev dolžnostnega ravnanja, ki se kaže v konkretnem primeru kot neskrbno ravnanje oziroma kot opustitev pričakovane poizvedovalne dolžnosti, lahko omejuje ali izključuje pravico do uporabnine. Ali povedano drugače. Tožnikova pravica do uporabnine je tudi v njegovem dolžnostnem ravnanju, ki se pričakuje v teh pravnih razmerjih. Tehtanje toženkinih ravnanj, ki je opustila dolžnostno ravnanje, da nedvoumno obvesti tožnika o opustitvi posesti, s skrbnimi ravnanji, ki se pričakujejo od tožnika v zvezi s poizvedovalno dolžnostjo, pokaže, da tožnik po 1. 1. 2018 ni več upravičen do zahtevanega pravnega varstva. Morda se v tožnikovem neskrbnem ravnanju skriva celo nedovoljeno izvrševanje pravice. Pritožbeno sodišče meni, da se s spremembo odločitve sodišča prve stopnje vzpostavlja pravilno pravno razmerje med pravicami in dolžnostnimi ravnanji pravdnih strank, ki ustrezajo načelu pravne enakosti, in se na ta način konkretni dejanski stan prekriva z abstraktnim dejanskim stanom iz 198. člena OZ.
ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - takojšen umik
Prvi odstavek 158. člena ZPP se namreč ne uporablja samo pri izrecnem umiku tožbe, temveč vselej, kadar tožba po samem zakonu velja za umaknjeno. Po prvem odstavku 158. člena ZPP fikcija umika zaradi neplačila sodne takse ni razlog, zaradi katerega bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve stroškov postopka toženi stranki. Edina izjema od pravila, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti toženi stranki s postopkom nastale stroške, je namreč takojšen umik tožbe po izpolnitvi tožbenega zahtevka, česar pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00043621
KZ-1 člen 73, 73/2. ZKP člen 445a, 445a/2, 445a/2-2, 498.
varnostni ukrep odvzema predmetov - predlog državnega tožilca - pogoji za izrek varnostnega ukrepa
Če v pravnomočno končanem kazenskem postopku ni zanesljivih podatkov, da je obsojenec lastnik predmeta, ki je bil uporabljen pri kaznivem dejanju, se mora pred izdajo sklepa po členu 498 ZKP lastništvo predmeta predhodno ugotoviti.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044214
OZ člen 662, 662/1, 662/2.
odškodninska odgovornost izvajalca del - gradbena pogodba - potrošniška pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vzrok za napako - nadzorni inženir - izvajanje nadzora - vgradnja toplotne črpalke - roki za uveljavljanje sodnega varstva
Nadzorni inženir mora nadzorovati izvajalca in izvajanje del ter pri tem zagotoviti, da gradnja poteka v skladu s projektom. Nadzorni inženir zato odgovarja za tiste napake, ki so posledica nestrokovnega načina opravljanja del, če bi slednje pri skrbnem nadzoru lahko preprečil.
Dejstvo, da je druga toženka preizkus pretočnosti opravila na običajen način, ne zadošča. Opraviti bi ga morala dovolj skrbno (kot dober strokovnjak) in skladno s pravili stroke. Če bi res tako ravnala, bi mogla in morala zaznati slabši pretok na eni od geosond.
Do stisnjenja cevi, ki je vzrok za slabšo pretočnost, je prišlo med izvajanjem del, ki jih je opravljala druga toženka, in ne morebiti kasneje. Do stisnjenja cevi je po mnenju izvedenca lahko prišlo že ob samem vstavljanju cevi v vrtino ali kasneje ob izpiranju vrtine, nazadnje pa ob vbrizgavanju cementnega polnila, ki zaščiti cevi pred morebitnim zunanjim poškodovanjem. Vsa ta opravila je izvajala druga toženka, kar pomeni, da vzrok za napako in obravnavano škodo izvira iz njene odgovornostne sfere.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zaseg predmeta - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - izročitev predmetov - nezakonito pridobljen dokaz - postopek o prekršku - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - oprostilna sodba
Nezakonit zaseg droge od kupca oziroma kršitelja v prekrškovnem postopku posledično predstavlja nezakonitost tega dokaza tudi v konkretnem kazenskem postopku.
Sodba sodišča prve stopnje se ne sme razveljaviti, če bi bila razveljavitev samo iz tega razloga v škodo obtoženca.
Besedno zvezo "v škodo obtoženca" je mogoče razlagati tudi širše - glede na to, da gre ta razlaga v korist obtoženca, je tako dopustna ekstenzivna razlaga kazenskoprocesne norme. Glede na konkretno procesno situacijo, da v novem sojenju pred prvostopenjskim sodiščem tudi z morebitnimi drugimi dokazi ne bi bilo pojmovno mogoče doseči drugačnega procesnega izida tega postopka kakor oprostilne sodbe, bi bila tako odločitev, da se izpodbijana sodba razveljavi in ponovno izvede postopek pred sodiščem prve stopnje, dejansko v škodo obtoženca.
Uporaba načela "fair trial", ki postaja vsled novejše judikature Evropskega sodišča za človekove pravice vedno bolj vsebinske kot pa formalne narave, v konkretni procesni situaciji utemeljuje sklep, da očitno nezakonito postopanje organov pregona ter na tem temelječa prvostopenjska sodba terja za obtoženca najbolj ugodno možno procesno odločitev, kar lahko predstavlja le oprostilna sodba
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-3, 8, 8/2, 8/7. ZD člen 2, 221. ZTLR člen 52.
dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - novo najdeno premoženje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - lastnik nepremičnin - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - skupna lastnina - solastnina - predmet dedovanja - denacionalizacija agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti - pravica paše - služnostna pravica paše - služnostna pravica - obseg služnosti - pridobitev stvarne služnosti - nastanek služnostne pravice
Predmet dedovanja so premoženjske pravice na premoženju agrarne skupnosti, ki je bilo predmet podržavljenja.
V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po zakonu o dedovanju, vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje. Odvzeto premoženje se je vračalo tistim osebam, ki so bile v času podržavljenja vpisane v zemljiško knjigo.
Ker zapustnik v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah ni vpisan kot lastnik, pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.
Pritožnica uveljavlja varstvo pašnih pravic, ki po vsebini ustrezajo služnostni pravici paše.
Premoženje agrarnih skupnosti je članom agrarnih skupnosti omogočalo določene privilegije v obliki skupnega uživanja in izkoriščanja ter gospodarjenja z njimi. Gre za privilegije, kot so pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge s tem podobne služnostne pravice na tuji stvari (3. alineja tretjega odstavka 1. člena ZPVAS). Služnostna pravica, ki je bila predmet vračanja po ZPVAS, se je članu agrarne skupnosti vrnila le, če je bilo glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico mogoče vzpostaviti in če so bili za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena ZTLR (sedmi odstavek 8. člena ZPVAS).