neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zaseg predmeta - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - izročitev predmetov - nezakonito pridobljen dokaz - postopek o prekršku - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - oprostilna sodba
Nezakonit zaseg droge od kupca oziroma kršitelja v prekrškovnem postopku posledično predstavlja nezakonitost tega dokaza tudi v konkretnem kazenskem postopku.
Sodba sodišča prve stopnje se ne sme razveljaviti, če bi bila razveljavitev samo iz tega razloga v škodo obtoženca.
Besedno zvezo "v škodo obtoženca" je mogoče razlagati tudi širše - glede na to, da gre ta razlaga v korist obtoženca, je tako dopustna ekstenzivna razlaga kazenskoprocesne norme. Glede na konkretno procesno situacijo, da v novem sojenju pred prvostopenjskim sodiščem tudi z morebitnimi drugimi dokazi ne bi bilo pojmovno mogoče doseči drugačnega procesnega izida tega postopka kakor oprostilne sodbe, bi bila tako odločitev, da se izpodbijana sodba razveljavi in ponovno izvede postopek pred sodiščem prve stopnje, dejansko v škodo obtoženca.
Uporaba načela "fair trial", ki postaja vsled novejše judikature Evropskega sodišča za človekove pravice vedno bolj vsebinske kot pa formalne narave, v konkretni procesni situaciji utemeljuje sklep, da očitno nezakonito postopanje organov pregona ter na tem temelječa prvostopenjska sodba terja za obtoženca najbolj ugodno možno procesno odločitev, kar lahko predstavlja le oprostilna sodba
Sodišče prve stopnje je kot objektivne okoliščine upoštevalo težo obdolžencu očitanih kaznivih dejanj (da gre za eno izmed težjih kaznivih dejanj zoper javni red in mir, saj je zagrožena kazen zapora do treh let) ter način in okoliščine storitve kaznivih dejanj (prvega oškodovanca naj bi napadel, ko je bil močno opit in se ni mogel braniti, drugemu pa naj bi celo grozil, da ga bo ubil in pri napadu naj bi uporabil tudi nož, s katerim naj bi ga poškodoval, obema pa naj bi povzročil lahke telesne poškodbe ter ju pri tem tudi močno prestrašil).
ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - takojšen umik
Prvi odstavek 158. člena ZPP se namreč ne uporablja samo pri izrecnem umiku tožbe, temveč vselej, kadar tožba po samem zakonu velja za umaknjeno. Po prvem odstavku 158. člena ZPP fikcija umika zaradi neplačila sodne takse ni razlog, zaradi katerega bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve stroškov postopka toženi stranki. Edina izjema od pravila, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti toženi stranki s postopkom nastale stroške, je namreč takojšen umik tožbe po izpolnitvi tožbenega zahtevka, česar pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00043621
KZ-1 člen 73, 73/2. ZKP člen 445a, 445a/2, 445a/2-2, 498.
varnostni ukrep odvzema predmetov - predlog državnega tožilca - pogoji za izrek varnostnega ukrepa
Če v pravnomočno končanem kazenskem postopku ni zanesljivih podatkov, da je obsojenec lastnik predmeta, ki je bil uporabljen pri kaznivem dejanju, se mora pred izdajo sklepa po členu 498 ZKP lastništvo predmeta predhodno ugotoviti.
preživnina - preživnina mladoletnih otrok - smrt - preživninski zavezanec - obveznost osebne narave - denarna terjatev - odgovornost dedičev
Stališče, da je tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za plačevanje preživnine v korist obeh otrok od vložitve tožbe do zavezančeve smrti denarna terjatev, za izpolnitev katere so odgovorni njegovi dediči, je pravilno. Ne gre torej za osebno obveznost, ki je po smrti zavezanca ne bi bilo več mogoče obravnavati.
Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako in v čem je storilka v postopku svoje izjave spreminjala oziroma jih pavšalizirala, da je zaradi tega podvomilo v njihovo resničnost.
Dokazna ocena sodbe prvostopenjskega sodišča v zvezi z odgovornostjo storilke tudi temelji na dokazu, ki je pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic.
Začasna odredba, ki jo sodišče izda med zapuščinskim postopkom, je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju oziroma delitvi zapuščine. Gre torej za začasen ukrep, s katerim se sodedičem (ali tretjim osebam) preprečijo ravnanja (ali opustitve), ki bi utegnila razvrednotiti ali kako drugače ogroziti zapuščino. Ni pa ta ukrep namenjen reševanju že nastalih sporov med sodediči. Če je torej pritožnikova sodedinja doslej res samovoljno upravljala in razpolagala z zapuščino, ima pritožnik na voljo ustrezne stvarnopravne in obligacijske zahtevke, ne more pa z začasno odredbo doseči sanacije že izvršenih nedopustnih posegov v zapuščino, niti zahtevane vzpostavitve njenega stanja, kakršno je bilo v času zapustnikove smrti. Sodišče prve stopnje je potemtakem pritožniku materialnopravno pravilno odreklo predlagano začasno pravno varstvo.
ZPP člen 319. ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 154, 154/2.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje tožbe zaradi ugovora pravnomočno razsojene stvari - istovetnost zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija - identiteta tožbenega zahtevka - tožbeni predlog - tožbeni temelj - pravni naslov - isti historični dogodek - časovne meje pravnomočnosti - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - zakonita in dobroverna posest - čas priposestvovanja - spor o poteku meje - odločitev o stroških pravdnega postopka - vrednost spornega predmeta - neznaten uspeh
V obravnavanem primeru je bilo s pravnomočno sodbo že odločeno o pravni podlagi, ki jo sedaj uveljavlja tožnik v tem postopku; gre tudi za enak interesni in vrednostni temelj, ki se utemeljuje na isti pravni podlagi. Ne gre torej za historični dogodek,o katerem še ni bilo odločeno; gre za ista temelja, ki imata enako vsebino in zasledujeta enake pravne posledice. Temeljno vprašanje je kdo, kdaj in na kakšen način je izvrševal dobroverno (zakonito oziroma lastniško) posest, o tem vprašanju pa se je sodišče izreklo v že pravnomočni sodbi.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044214
OZ člen 662, 662/1, 662/2.
odškodninska odgovornost izvajalca del - gradbena pogodba - potrošniška pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vzrok za napako - nadzorni inženir - izvajanje nadzora - vgradnja toplotne črpalke - roki za uveljavljanje sodnega varstva
Nadzorni inženir mora nadzorovati izvajalca in izvajanje del ter pri tem zagotoviti, da gradnja poteka v skladu s projektom. Nadzorni inženir zato odgovarja za tiste napake, ki so posledica nestrokovnega načina opravljanja del, če bi slednje pri skrbnem nadzoru lahko preprečil.
Dejstvo, da je druga toženka preizkus pretočnosti opravila na običajen način, ne zadošča. Opraviti bi ga morala dovolj skrbno (kot dober strokovnjak) in skladno s pravili stroke. Če bi res tako ravnala, bi mogla in morala zaznati slabši pretok na eni od geosond.
Do stisnjenja cevi, ki je vzrok za slabšo pretočnost, je prišlo med izvajanjem del, ki jih je opravljala druga toženka, in ne morebiti kasneje. Do stisnjenja cevi je po mnenju izvedenca lahko prišlo že ob samem vstavljanju cevi v vrtino ali kasneje ob izpiranju vrtine, nazadnje pa ob vbrizgavanju cementnega polnila, ki zaščiti cevi pred morebitnim zunanjim poškodovanjem. Vsa ta opravila je izvajala druga toženka, kar pomeni, da vzrok za napako in obravnavano škodo izvira iz njene odgovornostne sfere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045007
ZNP člen 9. ZPP člen 82, 329, 329/4.
delitev solastnine - napotitev na pravdo ali drug postopek - razglasitev pogrešanca za mrtvega - predhodno vprašanje - ugotovitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina
Pritožniki so zatrjevali, da predlagateljica in 5.-7. nasprotne udeleženke niso solastnice nepremičnine, čeprav to izhaja iz podatkov iz zemljiške knjige, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo pritožnike, da vložijo tožbo za ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige.
spor majhne vrednosti - zapisnik o prevzemu - neplačilo kupnine - prekinitev pogodbenega razmerja - vračilo stvari - plačilo vrednosti stanovanjske opreme
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14,. ZP-1 člen 2, 106, 106/4, 106/4-1, 156, 156/1, 106, 106/3, 106/4, 106/4-1, 163, 163/3. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2a. URS člen 32, 32/2,.
prekršek - zaščitna maska - nošenje mask - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - dopolnilna norma - omejitev gibanja - dejanje ni prekršek
Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ni dopolnilna norma 2. točki prvega odstavka 39. člena ZNB, saj ne določa prostorske ali časovne omejitve gibanja, temveč odreja obveznost, konkretno nošenje mask, ki je ZNB v določbi 39. člena ne vsebuje.
telesna okvara - invalidnina - vzrok telesne okvare
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu. Posledično je zato pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
motenje posesti - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - zamenjava ključavnice - kurilnica - zavrnitev dokazov - pridobivanje dokaznih listin s strani sodišča
Dokazni predlogi z raznimi poizvedbami so neutemeljeni tudi zato, ker pritožba (niti ugovor) ne zatrjuje, da bi te dokumente toženec poprej sam neuspešno skušal pridobiti (tretji odstavek 226. člena ZPP); primarno je namreč dolžnost stranke, da predloži dokaze.
Zoper sklep procesnega vodstva sodišča prve stopnje ni pritožbe. Za sklepe procesnega vodstva je namreč značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanj ni vezano in jih lahko spremeni. Tožnikova pritožba je torej nedovoljena, zaradi česar je bila pritožba pravilno zavržena (1. točka 365. člena ZPP).
dodatek za pomoč in postrežbo - pridobitev pravice
Glede na to, da tožnik večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno (pa čeprav s težavo in ob prisotnosti bolečin), to pomeni, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/4. ZIUPOPDVE člen 121, 121/3.
odlog izvršbe - epidemija - razlogi za odlog izvršbe - fizična oseba - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nesorazmernost posega - dom dolžnika - interventni ukrepi
Zakonodajalec je epidemijo aktualno dodal kot nov zakonski razlog za odlog izvršbe mimo pogojev v ZIZ. Za čas trajanja epidemije je izvršba odložena, če se ta nanaša na fizične osebe, kar je tudi primer v obravnavani zadevi (121. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - v nadaljevanju ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 203/20). Na podlagi tretjega odstavka 121. člena v zvezi s četrtim odstavkom 1. člena ZIUOPDVE je naveden ukrep odloga izvršbe (zaenkrat) podaljšan do dne 17. 3. 2021 (Sklep Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe, Uradni list RS, št. 12/21). Odlog izvršbe kot interventni ukrep mora sodišče druge stopnje upoštevati že po uradni dolžnosti.