zavrženje prepoznega ugovora - seznanitev s sklepom - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nezakrivljena zamuda - zadostna skrbnost - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena, torej, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne preprečiti.
vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - solastnina - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - venire contra factum proprium
Pojem dejanske etažne lastnine oziroma navidezne solastnine se je razvil v sodni praksi. Vrhovno sodišče RS je pojasnilo, da dejanska etažna lastnina upošteva dejansko izvrševanje (formalne) solastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske zgradbe (dejanskih etažah, stanovanjih). Med dejanskim izvrševanjem pravice in njenim formalnim, zemljiškoknjižnim videzom obstaja kvalitativen razkorak. Dejansko izvrševanje solastninske pravice namreč ustreza izključni lastninski oblasti posameznih solastnikov na realnih (in ne idealnih) delih nepremičnine. Takšno izvrševanje je kvalitativno drugačno in gre dlje od siceršnjega dogovora solastnikov o načinu rabe solastne nepremičnine. Zato dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisana solastnina, še nikakor ne pomeni, da gre tudi resnično za solastnino in ne za dejansko etažno lastnino, kot zgrešeno meni pritožnik, ko se sklicuje na zemljiškoknjižne vpise.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - obstoj terjatve - dokazno breme - terjatev do zapuščine
Dokazno breme v pravdi za dokazovanje obstoja terjatve, ki jo v zapuščinskem postopku zakonita dedinja zanika, je na strani upnika, torej oporočnega dediča. Če bo oporočni dedič v pravdi to dokazno breme zmogel, se bo dokazno breme o neobstoju terjatve prevalilo na zakonito dedinjo. Zapuščinsko sodišče, ki dokazov v zapuščinskem postopku ne izvaja, je zato pravilno ocenilo, da se v tem primeru trditev oporočnega dediča šteje za manj verjetno.
motenje posesti - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - zamenjava ključavnice - kurilnica - zavrnitev dokazov - pridobivanje dokaznih listin s strani sodišča
Dokazni predlogi z raznimi poizvedbami so neutemeljeni tudi zato, ker pritožba (niti ugovor) ne zatrjuje, da bi te dokumente toženec poprej sam neuspešno skušal pridobiti (tretji odstavek 226. člena ZPP); primarno je namreč dolžnost stranke, da predloži dokaze.
Očitek, da je tožničino psihično stanje posledica njene siceršnje depresivnosti, ni utemeljen, saj mora odgovorna oseba v zakup vzeti stanje poškodovanca, kakršno je, ne pa računati na povsem zdravo osebo brez kakršnihkoli telesnih ali duševnih bolezenskih predispozicij. Večja škoda od povprečno pričakovanje mora bremeniti tistega, ki protipravno ravna, to pa je bil v konkretnem primeru le toženec (doktrina eggshell scull).
ZPP člen 154.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15, 39.
priznanje pravdnih stroškov - uspeh strank v postopku
V konkretnem primeru gre za socialni spor. Vrste storitev in število točk za posamezne storitve v tem sporu so urejene VII. poglavju OT. V socialnih sporih ni podlage za priznanje stroškov po tarifni št. 39.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/4. ZIUPOPDVE člen 121, 121/3.
odlog izvršbe - epidemija - razlogi za odlog izvršbe - fizična oseba - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nesorazmernost posega - dom dolžnika - interventni ukrepi
Zakonodajalec je epidemijo aktualno dodal kot nov zakonski razlog za odlog izvršbe mimo pogojev v ZIZ. Za čas trajanja epidemije je izvršba odložena, če se ta nanaša na fizične osebe, kar je tudi primer v obravnavani zadevi (121. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - v nadaljevanju ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 203/20). Na podlagi tretjega odstavka 121. člena v zvezi s četrtim odstavkom 1. člena ZIUOPDVE je naveden ukrep odloga izvršbe (zaenkrat) podaljšan do dne 17. 3. 2021 (Sklep Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe, Uradni list RS, št. 12/21). Odlog izvršbe kot interventni ukrep mora sodišče druge stopnje upoštevati že po uradni dolžnosti.
spor majhne vrednosti - vročanje - fikcija vročitve - nesporno dejansko stanje - prekluzija
Že sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obširno, pravilno in v celoti obrazložilo vse dejanske in pravne (procesne) vidike v zvezi z vročanjem dopolnitve tožbe v odgovor toženki ter posledično presojo, da je bil toženkin odgovor prepozen in je zato (skupaj s prilogo) pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka neupošteven. Toženka je na dopolnitev tožbe odgovorila prepozno in zato neupoštevno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00044708
ZSKZDČEU-1 člen 196, 196/3.. KZ-1 člen 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v kazen zapora - delno plačilo - prisilna izterjava denarne kazni
Sodišče prve stopnje bo moralo, preden se odloči za izvršitev obsojencu izrečene denarne kazni na način, kot ga določa prvi odstavek 87. člena KZ-1, v obravnavani zadevi preveriti, ali ima obsojeni v tujini dohodke, na podlagi katerih bi lahko poravnal preostalih 583,00 EUR denarne kazni, in ali bi bila smiselna izvršitev denarne sankcije v R Avstriji na podlagi 196. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju: ZSKZDČEU-1), vse upoštevaje tretji odstavek 196. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da mora sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upoštevati možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije in stopnjo kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine
Ocena sodišča, da dejanje ni kaznivo, izhaja le iz razlage opisa dejanja v zasebni tožbi, ne pa tudi v smeri okoliščin, zaradi katerih je sporni zapis nastal in ki besedilu na račun zasebnega tožilca lahko daje tudi drug, slabšalen pomen.
Prav ima zato pooblaščenec zasebnega tožilca, da celotno pisanje objektivno gledano, lahko podaja negativno vrednostno oceno tudi zasebnega tožilca, zaradi česar ne drži zaključek sodišča, da dejanje, kot se obdolženki očita, ni kaznivo.
enotna sodna taksa - pritožbeni postopek - zavezanec za plačilo takse - nerazdelna taksna obveznost - navadni sosporniki
Čeprav sta pritožnika navadna sospornika, je treba v predmetni zadevi upoštevati, da sta vložila enotno pritožbo in da je zato dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača tudi samo ena taksa.
prevozna pogodba - stranke pogodbe - relativnost obligacijskih razmerij - prenos pogodbe - podlaga zahtevka - zastopanje - zakonito zastopanje - upravičenje za zastopanje - neupravičena pridobitev
Soglasje k prenosu pogodbe je možno izraziti tudi konkludentno. Vendar pa v obravnavnem primeru ni mogoče zaključiti, da bi tožena stranka izrazila soglasje za prenos pogodbe. Namreč, vsa naročila je oddala avstrijski družbi, s katero je tudi potekala vsa komunikacija.
Tožeča stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neupravičeno pridobitev tožene stranke. Zanjo ni izpolnjen pogoj odsotnosti pravne podlage. Tožena stranka je imela podlago za morebitno obogatitev v sklenjeni pogodbi z avstrijsko družbo.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi (1. in 2. točka obrazložitve) poudarilo, kar opozarja tudi okrožna državna tožilka v pritožbi, da je bilo kaznivo dejanje poskusa izsiljevanja storjeno na vse tri izvršitvene načine, ki jih kot kvalifikatorne določa tretji odstavek 213. člena KZ-1 (v sostorilstvu, z uporabo orožja ali nevarnega orodja in na posebno krut ali poniževalen način).
Poleg povzetega, kar vse je že sodišče prve stopnje izpostavilo v izpodbijani sodbi, okrožna državna tožilka v pritožbi poudarja, da je obtoženi opisano nasilje nad oškodovancem izvajal več ur, pri čemer je oškodovancu omejeval svobodo gibanja in ga lahko telesno poškodoval. Navedenega sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer ni izrecno izpostavilo, a takšen način ravnanja izhaja že iz samega opisa kaznivega dejanja, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v 2. točki obrazložitve, kar pomeni, da je vse te okoliščine imelo v uvidu in jih pri odmeri kazni tudi ustrezno upoštevalo.
izločitev dokazov - zaseg avtomobila - načelo kontradiktornosti - posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo preiskave - dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Tako iz same odredbe kot listinske dokumentacije, na podlagi katere je bila izdana, izhaja, da je bil predmetni avto tajnemu delavcu policije zasežen skupaj z zapisnikom o tehničnem pregledu vozila z dne 26. 11. 2019, ki dokazuje, da je vozilo tehnično brezhibno, ter da je bil izredni tehnični pregled tega vozila, ob prisotnosti predstavnika Javne agencije RS za varnost prometa in inšpektorja Inšpektorata za infrastrukturo, ki sta zadolžena za nadzor nad tehničnimi pregledi, potreben zaradi zavarovanja dokazov. Pritožnik z navedbo, da je prejel v času pridržanja (od 27. 11. 2019 dalje; dejansko od 26. 11. 2019 od 14.25 dalje) le odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Kpd z dne 22. 11. 2019, v ničemer ne obrazloži svoje izhodiščne trditve, da je zapisnik o izrednem tehničnem pregledu predmetnega osebnega vozila skupaj z vsemi podatki in dokazi, ki na njem temeljijo, treba iz spisa izločiti kot nedovoljen dokaz.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - oskrba s pitno vodo - stroški porabe vode - lastnik objekta - uporabnik storitve javne službe - višina zahtevka - opredelitev zahtevka - izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - odločanje v okviru zahtevka
Sodišče prve stopnje tudi ni odločilo mimo zahtevka, kot zmotno trdi pritožba. Sklep o izvršbi z dne 4. 7. 2019 je bil razveljavljen (v celoti) s sklepom z dne 18. 10. 2019, postopek pa se je nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sodišče je zato po pravnomočnosti tega sklepa začelo z obravnavanjem glavne stvari (drugi odstavek 436. člena ZPP) in odločilo o zahtevku in stroških.
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan odaje na pošto, za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Zato v obravnavanem primeru za zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP ni bilo podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045684
ZKP člen 129.a.. KZ-1 člen 86, 86/8, 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v kazen zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zavrženje predloga
Ker je v obravnavani zadevi že pravnomočno odločeno, da se zaradi neplačila izrečena denarna kazen izvrši tako, da se obsojencu določi 1 mesec in 20 dni zapora, te kazni ni mogoče več izvršiti z delom v splošno korist. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist zavrglo, čeprav bi ga moglo zavreči kot nedovoljenega in ne kot prepoznega.
Iz sklepa izhaja, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega so mu bile izrečene 3 kazenske točke. Res sodišče ni navedlo zakonske določbe, na podlagi katere je tak prekršek opredeljen kot hujši prekršek, vendar je sklep vseeno mogoče ob uporabi materialnopravnih predpisov preizkusiti. Po drugem odstavku 23. člena ZP-1 je namreč hujši prekršek prekršek, za katerega je izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Kateri prekršek je hujši, je torej v zakonu že določeno in sodišče nima diskrecije, da bi odločalo drugače. To pa pomeni, da mu ni treba posebej pojasnjevati, zakaj šteje, da je konkretno opisan prekršek hujši.