motenje posesti - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - zamenjava ključavnice - kurilnica - zavrnitev dokazov - pridobivanje dokaznih listin s strani sodišča
Dokazni predlogi z raznimi poizvedbami so neutemeljeni tudi zato, ker pritožba (niti ugovor) ne zatrjuje, da bi te dokumente toženec poprej sam neuspešno skušal pridobiti (tretji odstavek 226. člena ZPP); primarno je namreč dolžnost stranke, da predloži dokaze.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - obstoj terjatve - dokazno breme - terjatev do zapuščine
Dokazno breme v pravdi za dokazovanje obstoja terjatve, ki jo v zapuščinskem postopku zakonita dedinja zanika, je na strani upnika, torej oporočnega dediča. Če bo oporočni dedič v pravdi to dokazno breme zmogel, se bo dokazno breme o neobstoju terjatve prevalilo na zakonito dedinjo. Zapuščinsko sodišče, ki dokazov v zapuščinskem postopku ne izvaja, je zato pravilno ocenilo, da se v tem primeru trditev oporočnega dediča šteje za manj verjetno.
Zoper sklep procesnega vodstva sodišča prve stopnje ni pritožbe. Za sklepe procesnega vodstva je namreč značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanj ni vezano in jih lahko spremeni. Tožnikova pritožba je torej nedovoljena, zaradi česar je bila pritožba pravilno zavržena (1. točka 365. člena ZPP).
dodatek za pomoč in postrežbo - pridobitev pravice
Glede na to, da tožnik večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno (pa čeprav s težavo in ob prisotnosti bolečin), to pomeni, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
zavrženje prepoznega ugovora - seznanitev s sklepom - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nezakrivljena zamuda - zadostna skrbnost - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena, torej, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne preprečiti.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/4. ZIUPOPDVE člen 121, 121/3.
odlog izvršbe - epidemija - razlogi za odlog izvršbe - fizična oseba - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nesorazmernost posega - dom dolžnika - interventni ukrepi
Zakonodajalec je epidemijo aktualno dodal kot nov zakonski razlog za odlog izvršbe mimo pogojev v ZIZ. Za čas trajanja epidemije je izvršba odložena, če se ta nanaša na fizične osebe, kar je tudi primer v obravnavani zadevi (121. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - v nadaljevanju ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 203/20). Na podlagi tretjega odstavka 121. člena v zvezi s četrtim odstavkom 1. člena ZIUOPDVE je naveden ukrep odloga izvršbe (zaenkrat) podaljšan do dne 17. 3. 2021 (Sklep Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe, Uradni list RS, št. 12/21). Odlog izvršbe kot interventni ukrep mora sodišče druge stopnje upoštevati že po uradni dolžnosti.
OZ člen 2, 38, 38/1, 82, 271, 311. ZPP člen 214, 214/2.
dogovor o drugačnem načinu prenehanja obveznosti - prenehanje obveznosti s kompenzacijo - dogovor o pobotu - izjava o pobotu - določljiv predmet obveznosti - načelo dispozitivnosti - odstop terjatve (cesija) - prevzemnik terjatve - dogovor o kompenzaciji - dogovor o načinu plačila - zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti - bodoča terjatev - skupni namen pogodbenih strank - razlaga pogodbe - izpolnitev tretjega - neprerekana dejstva
V primeru pogodbenega določila o kompenzaciji kot načinu prenehanja obveznosti, ko se pogodbeni stranki dogovorita, da dolžnik svoje denarne obveznosti ne bo izpolnil s plačilom denarnega zneska, ampak bo obveznost izpolnil z izročitvijo blaga ali opravo storitve ter posledično vzpostavitvijo svoje terjatve, ki bo predmet pobotanja, ni dopustno uveljavljati denarne izpolnitve, razen izjemoma, na primer, če bi bila takšna izpolnitev objektivno nemogoča. Ker je smisel vnaprej dogovorjenega pobota obveznosti ravno v tem, da se terjatvi pobotata, ko se stečejo pogoji za pobot, tudi izjava o pobotu ni vedno potrebna. Potrebna je le, če dogovor o pobotanju ne vsebuje dovolj določne opredelitve terjatev, ki naj s pobotom prenehajo.
enotna sodna taksa - pritožbeni postopek - zavezanec za plačilo takse - nerazdelna taksna obveznost - navadni sosporniki
Čeprav sta pritožnika navadna sospornika, je treba v predmetni zadevi upoštevati, da sta vložila enotno pritožbo in da je zato dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača tudi samo ena taksa.
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan odaje na pošto, za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Zato v obravnavanem primeru za zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP ni bilo podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046088
KZ-1 člen 49, 49/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 247, 247/1, 247/3.. ZKP člen 92, 95, 95/1.
kaznivo dejanje pranja denarja - uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva - kazenska sankcija - načelo individualizacije kazenskih sankcij - olajševalne okoliščine - skrb za mladoletne otroke - obžalovanje - priznanje krivde - obteževalne okoliščine - stroški kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno in v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso, ko ni upoštevalo kot olajševalne okoliščine dejstva, da ima obtoženec enega mladoletnega otroka za katerega mora skrbeti. Po ustaljeni sodni praksi je skrb za mladoletne otroke olajševalna okoliščina, razloga za odstop od sodne prakse pritožbeno sodišče ne vidi, zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je ni upoštevalo.
Pritožnica se sklicuje na to, da so bile v podobnih in hujših primerih izrečene nižje kazni ter pogojne obsodbe. Vendar ne gre za primerljive primere z obravnavanim. V kazenskem pravu velja načelo individualizacije kazenskih sankcij, kar pomeni uporabo takšne kazenske sankcije, ki je v sorazmerju z nevarnostjo konkretnega kaznivega dejanja in ki je prilagojena storilčevi osebnosti. Zato izrečene kazenske sankcije ni mogoče označiti kot arbitrarne v smislu kršitve 14. člena Ustave Republike Slovenije.
Obdolženi je bil zaloten pri hujšem prekršku. Po določbi 23. člena ZPrCP zaseže policist vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev, med njimi, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. V predmetni zadevi so bili zato pogoji za zaseg vozila izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045684
ZKP člen 129.a.. KZ-1 člen 86, 86/8, 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v kazen zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zavrženje predloga
Ker je v obravnavani zadevi že pravnomočno odločeno, da se zaradi neplačila izrečena denarna kazen izvrši tako, da se obsojencu določi 1 mesec in 20 dni zapora, te kazni ni mogoče več izvršiti z delom v splošno korist. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist zavrglo, čeprav bi ga moglo zavreči kot nedovoljenega in ne kot prepoznega.
spor majhne vrednosti - vročanje - fikcija vročitve - nesporno dejansko stanje - prekluzija
Že sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obširno, pravilno in v celoti obrazložilo vse dejanske in pravne (procesne) vidike v zvezi z vročanjem dopolnitve tožbe v odgovor toženki ter posledično presojo, da je bil toženkin odgovor prepozen in je zato (skupaj s prilogo) pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka neupošteven. Toženka je na dopolnitev tožbe odgovorila prepozno in zato neupoštevno.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - oskrba s pitno vodo - stroški porabe vode - lastnik objekta - uporabnik storitve javne službe - višina zahtevka - opredelitev zahtevka - izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - odločanje v okviru zahtevka
Sodišče prve stopnje tudi ni odločilo mimo zahtevka, kot zmotno trdi pritožba. Sklep o izvršbi z dne 4. 7. 2019 je bil razveljavljen (v celoti) s sklepom z dne 18. 10. 2019, postopek pa se je nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sodišče je zato po pravnomočnosti tega sklepa začelo z obravnavanjem glavne stvari (drugi odstavek 436. člena ZPP) in odločilo o zahtevku in stroških.
prevozna pogodba - stranke pogodbe - relativnost obligacijskih razmerij - prenos pogodbe - podlaga zahtevka - zastopanje - zakonito zastopanje - upravičenje za zastopanje - neupravičena pridobitev
Soglasje k prenosu pogodbe je možno izraziti tudi konkludentno. Vendar pa v obravnavnem primeru ni mogoče zaključiti, da bi tožena stranka izrazila soglasje za prenos pogodbe. Namreč, vsa naročila je oddala avstrijski družbi, s katero je tudi potekala vsa komunikacija.
Tožeča stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neupravičeno pridobitev tožene stranke. Zanjo ni izpolnjen pogoj odsotnosti pravne podlage. Tožena stranka je imela podlago za morebitno obogatitev v sklenjeni pogodbi z avstrijsko družbo.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi (1. in 2. točka obrazložitve) poudarilo, kar opozarja tudi okrožna državna tožilka v pritožbi, da je bilo kaznivo dejanje poskusa izsiljevanja storjeno na vse tri izvršitvene načine, ki jih kot kvalifikatorne določa tretji odstavek 213. člena KZ-1 (v sostorilstvu, z uporabo orožja ali nevarnega orodja in na posebno krut ali poniževalen način).
Poleg povzetega, kar vse je že sodišče prve stopnje izpostavilo v izpodbijani sodbi, okrožna državna tožilka v pritožbi poudarja, da je obtoženi opisano nasilje nad oškodovancem izvajal več ur, pri čemer je oškodovancu omejeval svobodo gibanja in ga lahko telesno poškodoval. Navedenega sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer ni izrecno izpostavilo, a takšen način ravnanja izhaja že iz samega opisa kaznivega dejanja, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v 2. točki obrazložitve, kar pomeni, da je vse te okoliščine imelo v uvidu in jih pri odmeri kazni tudi ustrezno upoštevalo.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 16.. ZIZ-UPB4 člen 41.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
V sodbi v zadevi C-484/15 je Sodišče EU pojasnilo, da nacionalnega postopka za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem se dolžniku ne vroči začetni procesni akt ali enakovredna listina in ki privede do tega, da se dolžnik s podanim zahtevkom seznani, šele ko se mu ta sklep vroči, ni mogoče opredeliti kot kontradiktornega. Prav tak pa je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. Res se kontradiktornost (delno) vzpostavi v ugovornem postopku, vendar to po zgoraj citiranem stališču Sodišča EU, ki je pristojno za avtonomno razlago EU, ne zadošča za ugotovitev, da so zagotovljena zadostna jamstva za spoštovanje pravice do obrambe, da bi se lahko taka sodna odločba izvrševala v drugi državi članici neposredno brez kakšnega vmesnega postopka. Ker gre za avtonomno razlago evropskega prava, tudi niso utemeljene primerjave s potrdilom o izvršljivosti, izdanim na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00044708
ZSKZDČEU-1 člen 196, 196/3.. KZ-1 člen 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v kazen zapora - delno plačilo - prisilna izterjava denarne kazni
Sodišče prve stopnje bo moralo, preden se odloči za izvršitev obsojencu izrečene denarne kazni na način, kot ga določa prvi odstavek 87. člena KZ-1, v obravnavani zadevi preveriti, ali ima obsojeni v tujini dohodke, na podlagi katerih bi lahko poravnal preostalih 583,00 EUR denarne kazni, in ali bi bila smiselna izvršitev denarne sankcije v R Avstriji na podlagi 196. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju: ZSKZDČEU-1), vse upoštevaje tretji odstavek 196. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da mora sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upoštevati možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije in stopnjo kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine