CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00043738
ZDZdr člen 39. ZPP člen 123, 124, 124/2. ZNP-1 člen 42. URS člen 19, 35, 51.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - ogroženost zdravja - ogroženost življenja - zapisnik z naroka - vsebina zapisnika o naroku za glavno obravnavo - pripombe na zapisnik - pravica do ugovora
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, je ukrep, s katerim se občutno poseže v osebno, telesno in duševno integriteto pridržane osebe. Zaradi zdravstvenih in terapevtskih ciljev, ki se s tem ukrepom uresničujejo, je ta ukrep potreben in dopusten, kadar oseba zaradi narave svoje duševne motnje ni več sposobna oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja in je namenjen preprečevanju nadaljnjega ogrožanja ter oskrbi, varstvu in zdravljenju osebe, da bi se odpravili vzroki, ki so narekovali odreditev takega ukrepa.
Udeleženec hudo ogroža svoje zdravje in življenje, ker je do svojega stanja popolnoma nekritičen in ni pripravljen jemati zdravil, odklonil pa je tudi psihološko testiranje in terapevtske pogovore, brez zdravljenja pa njegova simptomatika ne bo izzvenela, še več njegova bolezenska slika je že kronificirana, v teh primerih pa pacienti remisijo kljub terapiji vse težje dosežejo, kar se očitno kaže tudi pri udeležencu, saj v času tritedenske hospitalizacije še vedno ni bistvenih sprememb glede njegovega zdravstvenega stanja.
Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. Na podlagi drugega odstavka 124. člena ZPP imajo stranke pravico prebrati zapisnik in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Pooblaščenec udeleženca je tako imel možnost ugovarjati, da v zapisniku ni odgovora izvedenke na njegovo vprašanje glede prisilnega zdravljenja udeleženca, vendar te pravice ni izkoristil in zato s pritožbeno trditvijo, da mu je izvedenka na izrecno vprašanje, ki ga v zapisniku ni, pojasnila, da v bolnišnici pri konkretnem bolniku pravzaprav ne uporabljajo nobenih mehanizmov za prisilno zdravljenje, ne more uspeti.
OZ člen 2, 38, 38/1, 82, 271, 311. ZPP člen 214, 214/2.
dogovor o drugačnem načinu prenehanja obveznosti - prenehanje obveznosti s kompenzacijo - dogovor o pobotu - izjava o pobotu - določljiv predmet obveznosti - načelo dispozitivnosti - odstop terjatve (cesija) - prevzemnik terjatve - dogovor o kompenzaciji - dogovor o načinu plačila - zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti - bodoča terjatev - skupni namen pogodbenih strank - razlaga pogodbe - izpolnitev tretjega - neprerekana dejstva
V primeru pogodbenega določila o kompenzaciji kot načinu prenehanja obveznosti, ko se pogodbeni stranki dogovorita, da dolžnik svoje denarne obveznosti ne bo izpolnil s plačilom denarnega zneska, ampak bo obveznost izpolnil z izročitvijo blaga ali opravo storitve ter posledično vzpostavitvijo svoje terjatve, ki bo predmet pobotanja, ni dopustno uveljavljati denarne izpolnitve, razen izjemoma, na primer, če bi bila takšna izpolnitev objektivno nemogoča. Ker je smisel vnaprej dogovorjenega pobota obveznosti ravno v tem, da se terjatvi pobotata, ko se stečejo pogoji za pobot, tudi izjava o pobotu ni vedno potrebna. Potrebna je le, če dogovor o pobotanju ne vsebuje dovolj določne opredelitve terjatev, ki naj s pobotom prenehajo.
ZPIZ-2 člen 183.. ZDSS-1 člen 81.. ZUP člen 129.. ZPIZ-2G člen 32.
pravica do pokojnine - ponovna odmera pokojnine - zamuda roka
Ob upoštevanju, da je bila odločba Ustavnega sodišča RS v Ur. l. RS objavljena 30. 4. 2015, se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Do tega datuma, torej do 29. 6. 2015 pa tožnica zahteve za revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter za ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije, ni vložila. To pa pomeni, da je toženec tožničino zahtevo, vloženo za ponovno odmero 6. 6. 2019 pravilno kot prepozno zavrgel.
telesna okvara - invalidnina - vzrok telesne okvare
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu. Posledično je zato pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - solastnina - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - venire contra factum proprium
Pojem dejanske etažne lastnine oziroma navidezne solastnine se je razvil v sodni praksi. Vrhovno sodišče RS je pojasnilo, da dejanska etažna lastnina upošteva dejansko izvrševanje (formalne) solastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske zgradbe (dejanskih etažah, stanovanjih). Med dejanskim izvrševanjem pravice in njenim formalnim, zemljiškoknjižnim videzom obstaja kvalitativen razkorak. Dejansko izvrševanje solastninske pravice namreč ustreza izključni lastninski oblasti posameznih solastnikov na realnih (in ne idealnih) delih nepremičnine. Takšno izvrševanje je kvalitativno drugačno in gre dlje od siceršnjega dogovora solastnikov o načinu rabe solastne nepremičnine. Zato dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisana solastnina, še nikakor ne pomeni, da gre tudi resnično za solastnino in ne za dejansko etažno lastnino, kot zgrešeno meni pritožnik, ko se sklicuje na zemljiškoknjižne vpise.
zavrženje prepoznega ugovora - seznanitev s sklepom - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nezakrivljena zamuda - zadostna skrbnost - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena, torej, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne preprečiti.
Zoper sklep procesnega vodstva sodišča prve stopnje ni pritožbe. Za sklepe procesnega vodstva je namreč značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanj ni vezano in jih lahko spremeni. Tožnikova pritožba je torej nedovoljena, zaradi česar je bila pritožba pravilno zavržena (1. točka 365. člena ZPP).
dodatek za pomoč in postrežbo - pridobitev pravice
Glede na to, da tožnik večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno (pa čeprav s težavo in ob prisotnosti bolečin), to pomeni, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan odaje na pošto, za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Zato v obravnavanem primeru za zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP ni bilo podlage.
enotna sodna taksa - pritožbeni postopek - zavezanec za plačilo takse - nerazdelna taksna obveznost - navadni sosporniki
Čeprav sta pritožnika navadna sospornika, je treba v predmetni zadevi upoštevati, da sta vložila enotno pritožbo in da je zato dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača tudi samo ena taksa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046088
KZ-1 člen 49, 49/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 247, 247/1, 247/3.. ZKP člen 92, 95, 95/1.
kaznivo dejanje pranja denarja - uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva - kazenska sankcija - načelo individualizacije kazenskih sankcij - olajševalne okoliščine - skrb za mladoletne otroke - obžalovanje - priznanje krivde - obteževalne okoliščine - stroški kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno in v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso, ko ni upoštevalo kot olajševalne okoliščine dejstva, da ima obtoženec enega mladoletnega otroka za katerega mora skrbeti. Po ustaljeni sodni praksi je skrb za mladoletne otroke olajševalna okoliščina, razloga za odstop od sodne prakse pritožbeno sodišče ne vidi, zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je ni upoštevalo.
Pritožnica se sklicuje na to, da so bile v podobnih in hujših primerih izrečene nižje kazni ter pogojne obsodbe. Vendar ne gre za primerljive primere z obravnavanim. V kazenskem pravu velja načelo individualizacije kazenskih sankcij, kar pomeni uporabo takšne kazenske sankcije, ki je v sorazmerju z nevarnostjo konkretnega kaznivega dejanja in ki je prilagojena storilčevi osebnosti. Zato izrečene kazenske sankcije ni mogoče označiti kot arbitrarne v smislu kršitve 14. člena Ustave Republike Slovenije.
Ocena sodišča, da dejanje ni kaznivo, izhaja le iz razlage opisa dejanja v zasebni tožbi, ne pa tudi v smeri okoliščin, zaradi katerih je sporni zapis nastal in ki besedilu na račun zasebnega tožilca lahko daje tudi drug, slabšalen pomen.
Prav ima zato pooblaščenec zasebnega tožilca, da celotno pisanje objektivno gledano, lahko podaja negativno vrednostno oceno tudi zasebnega tožilca, zaradi česar ne drži zaključek sodišča, da dejanje, kot se obdolženki očita, ni kaznivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048101
KZ-1 člen 158, 158/1.
oprostilna sodba - zasebna tožba - kaznivo dejanje razžalitve - zakonski znaki - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v konkretnem primeru obdolženka svoje prepričanje gradila na dejanski podlagi ter je rezultat svojih razmišljanj posredovala sinu, so na mestu zaključki v izpodbijani sodbi, da bi bilo ob ugotovljeni nezlorabi svobode govora, neživljenjsko omejiti materino pravico, da sinu izrazi svoje mišljenje (čeprav na bolj oster in manj obziren, a njihov običajen način komunikacije) v tako nerazumni meri nasproti pravici do časti in dobrega imena zasebne tožilke. Na pritožbene navedbe, da je bil z zapisano izjavo presežen še sprejemljiv nivo govora in da je sodišče tisto, ki bi moralo povedati, da je tak nivo zlasti v družinskih odnosih nedopusten in nesprejemljiv pa je odgovorilo že sodišče prve stopnje, ko je poudarilo, da je pri odločanju izhajalo tudi iz obstoječe sodne prakse in upoštevalo, da tudi bistveno bolj ostre, zaničevalne in javno izražene besede niso bile opredeljene kot razžalitve in da je še toliko manj mogoče kot takšno označiti izjavo obdolženke v okoliščinah obravnavanega primera.
spor majhne vrednosti - vročanje - fikcija vročitve - nesporno dejansko stanje - prekluzija
Že sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obširno, pravilno in v celoti obrazložilo vse dejanske in pravne (procesne) vidike v zvezi z vročanjem dopolnitve tožbe v odgovor toženki ter posledično presojo, da je bil toženkin odgovor prepozen in je zato (skupaj s prilogo) pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka neupošteven. Toženka je na dopolnitev tožbe odgovorila prepozno in zato neupoštevno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045684
ZKP člen 129.a.. KZ-1 člen 86, 86/8, 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v kazen zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zavrženje predloga
Ker je v obravnavani zadevi že pravnomočno odločeno, da se zaradi neplačila izrečena denarna kazen izvrši tako, da se obsojencu določi 1 mesec in 20 dni zapora, te kazni ni mogoče več izvršiti z delom v splošno korist. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist zavrglo, čeprav bi ga moglo zavreči kot nedovoljenega in ne kot prepoznega.
Obdolženi je bil zaloten pri hujšem prekršku. Po določbi 23. člena ZPrCP zaseže policist vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev, med njimi, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. V predmetni zadevi so bili zato pogoji za zaseg vozila izpolnjeni.
izločitev dokazov - zaseg avtomobila - načelo kontradiktornosti - posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo preiskave - dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Tako iz same odredbe kot listinske dokumentacije, na podlagi katere je bila izdana, izhaja, da je bil predmetni avto tajnemu delavcu policije zasežen skupaj z zapisnikom o tehničnem pregledu vozila z dne 26. 11. 2019, ki dokazuje, da je vozilo tehnično brezhibno, ter da je bil izredni tehnični pregled tega vozila, ob prisotnosti predstavnika Javne agencije RS za varnost prometa in inšpektorja Inšpektorata za infrastrukturo, ki sta zadolžena za nadzor nad tehničnimi pregledi, potreben zaradi zavarovanja dokazov. Pritožnik z navedbo, da je prejel v času pridržanja (od 27. 11. 2019 dalje; dejansko od 26. 11. 2019 od 14.25 dalje) le odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Kpd z dne 22. 11. 2019, v ničemer ne obrazloži svoje izhodiščne trditve, da je zapisnik o izrednem tehničnem pregledu predmetnega osebnega vozila skupaj z vsemi podatki in dokazi, ki na njem temeljijo, treba iz spisa izločiti kot nedovoljen dokaz.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00044708
ZSKZDČEU-1 člen 196, 196/3.. KZ-1 člen 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v kazen zapora - delno plačilo - prisilna izterjava denarne kazni
Sodišče prve stopnje bo moralo, preden se odloči za izvršitev obsojencu izrečene denarne kazni na način, kot ga določa prvi odstavek 87. člena KZ-1, v obravnavani zadevi preveriti, ali ima obsojeni v tujini dohodke, na podlagi katerih bi lahko poravnal preostalih 583,00 EUR denarne kazni, in ali bi bila smiselna izvršitev denarne sankcije v R Avstriji na podlagi 196. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju: ZSKZDČEU-1), vse upoštevaje tretji odstavek 196. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da mora sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upoštevati možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije in stopnjo kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 16.. ZIZ-UPB4 člen 41.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
V sodbi v zadevi C-484/15 je Sodišče EU pojasnilo, da nacionalnega postopka za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem se dolžniku ne vroči začetni procesni akt ali enakovredna listina in ki privede do tega, da se dolžnik s podanim zahtevkom seznani, šele ko se mu ta sklep vroči, ni mogoče opredeliti kot kontradiktornega. Prav tak pa je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. Res se kontradiktornost (delno) vzpostavi v ugovornem postopku, vendar to po zgoraj citiranem stališču Sodišča EU, ki je pristojno za avtonomno razlago EU, ne zadošča za ugotovitev, da so zagotovljena zadostna jamstva za spoštovanje pravice do obrambe, da bi se lahko taka sodna odločba izvrševala v drugi državi članici neposredno brez kakšnega vmesnega postopka. Ker gre za avtonomno razlago evropskega prava, tudi niso utemeljene primerjave s potrdilom o izvršljivosti, izdanim na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju.