Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi (1. in 2. točka obrazložitve) poudarilo, kar opozarja tudi okrožna državna tožilka v pritožbi, da je bilo kaznivo dejanje poskusa izsiljevanja storjeno na vse tri izvršitvene načine, ki jih kot kvalifikatorne določa tretji odstavek 213. člena KZ-1 (v sostorilstvu, z uporabo orožja ali nevarnega orodja in na posebno krut ali poniževalen način).
Poleg povzetega, kar vse je že sodišče prve stopnje izpostavilo v izpodbijani sodbi, okrožna državna tožilka v pritožbi poudarja, da je obtoženi opisano nasilje nad oškodovancem izvajal več ur, pri čemer je oškodovancu omejeval svobodo gibanja in ga lahko telesno poškodoval. Navedenega sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer ni izrecno izpostavilo, a takšen način ravnanja izhaja že iz samega opisa kaznivega dejanja, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v 2. točki obrazložitve, kar pomeni, da je vse te okoliščine imelo v uvidu in jih pri odmeri kazni tudi ustrezno upoštevalo.
prevozna pogodba - stranke pogodbe - relativnost obligacijskih razmerij - prenos pogodbe - podlaga zahtevka - zastopanje - zakonito zastopanje - upravičenje za zastopanje - neupravičena pridobitev
Soglasje k prenosu pogodbe je možno izraziti tudi konkludentno. Vendar pa v obravnavnem primeru ni mogoče zaključiti, da bi tožena stranka izrazila soglasje za prenos pogodbe. Namreč, vsa naročila je oddala avstrijski družbi, s katero je tudi potekala vsa komunikacija.
Tožeča stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neupravičeno pridobitev tožene stranke. Zanjo ni izpolnjen pogoj odsotnosti pravne podlage. Tožena stranka je imela podlago za morebitno obogatitev v sklenjeni pogodbi z avstrijsko družbo.
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan odaje na pošto, za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Zato v obravnavanem primeru za zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP ni bilo podlage.
Iz sklepa izhaja, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega so mu bile izrečene 3 kazenske točke. Res sodišče ni navedlo zakonske določbe, na podlagi katere je tak prekršek opredeljen kot hujši prekršek, vendar je sklep vseeno mogoče ob uporabi materialnopravnih predpisov preizkusiti. Po drugem odstavku 23. člena ZP-1 je namreč hujši prekršek prekršek, za katerega je izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Kateri prekršek je hujši, je torej v zakonu že določeno in sodišče nima diskrecije, da bi odločalo drugače. To pa pomeni, da mu ni treba posebej pojasnjevati, zakaj šteje, da je konkretno opisan prekršek hujši.
ZD člen 210, 212, 213, 213/1, 213/4, 213/5. ZPP člen 70, 142, 142/3, 339, 339/2-8.
dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - veljavnost oporoke - ugotovitev obsega zapuščine - spor o zapuščini - sporna dejstva med dediči - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - nevložitev tožbe - nadaljevanje zapuščinske obravnave - vabilo na narok - osebna vročitev - fikcija vročitve - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nekonkretiziranost trditev - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - pritožba zoper končno odločbo - posplošenost navedb stranke - sklep o dedovanju - časovne meje pravnomočnosti - pisna izdelava odločbe
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče o tem sporu ne odloča (212. člen ZD). Enako velja za spor o veljavnosti oporoke, kadar so med strankami sporna dejstva, kot je bilo v tem primeru (210. člen ZD). V takšnih situacijah mora zapuščinsko sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). To je zapuščinsko sodišče v obravnavani zadevi storilo. Pritožnik tožbe ni vložil, zato je zapuščinsko sodišče zapuščinsko obravnavo pravilno nadaljevalo in dokončalo. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča pa ni ovira, da se o zadevnem zahtevku oziroma zahtevkih ne bi mogla sprožiti pravda (peti odstavek 213. člena ZD).
Državne meje v času med vročitvijo vabila (julij 2020) in narokom (september 2020) niso bile zaprte, ampak jih je bilo mogoče prehajati. Bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, s tem, ko naj ga sodišče ne bi pravilno povabilo na narok 7. 9. 2020, pritožnik ni izkazal.
poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - sestavine tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Vloga z dne 24. 2. 2020, naslovljena na Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, ne vsebuje vseh potrebnih sestavin tožbe (180. člen ZPP), da bi bilo omenjeno vlogo mogoče obravnavati kot dopolnitev tožbe, pa tudi ne določa noben predpis, zaradi česar ni mogoč zaključek, da 'ponovna dopolnitev' ni bila potrebna.
Oškodovanci kot procesni subjekti imajo v kazenskem postopku zoženo pravico do pritožbe zoper različne odločbe sodišča. Po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP se smejo zoper sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, in sicer vselej, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izločilo povzemanje vsebine predhodno izločene izjave obdolženega Z. P., podane v obliki zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon, ker le-ta ni bil poučen o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP. Ker oškodovanci v obravnavanem primeru niso stranke kazenskega postopka, prav tako pa z izpodbijanim sklepom niso bile kršene njihove pravice, pri čemer pooblaščenci niti ne obrazložijo, v katere pravice oškodovancev bi se naj s sklepom posegalo, oškodovanci do vložitve pritožbe zoper sklep niso upravičeni.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - pritožba zoper sklep o preiskavi - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
Pritožnik se glede preslepitvenega namena moti, saj po zakonskem opisu navedenega kazniva dejanja, namen ni njegov zakonski znak in v posledici ne nekaj, kar bi bilo treba v izreku posamezne sodne odločbe posebej opisovati ali dodatno konkretizirati. Še zlasti, ker je izkustveno malo verjetno, da bi nekdo ravnal samo zato, da bi drugega preslepil in ne morebiti, da bi z ravnanjem sledil kakšnemu bolj smiselnemu cilju.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - vročitev predloga v izjavo - načelo kontradiktornosti
Sodišče mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je višina denarnega povračila previsoka, posebej v luči dolžine tožnikove zaposlitve pri tožencu (12. 9. 2014 - 16. 3. 2018), to je 3 leta in pol. Ob upoštevanju navedenega in sodne prakse v podobnih primerih je pritožbeno sodišče prisojeno denarno povračilo znižalo tako, da je toženec dolžan tožniku plačati denarno povračilo v višini šestih tožnikovih mesečnih plač, izplačanih v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine terja vrednotenja ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določenih odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Pri presoji pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode posameznemu oškodovancu, saj je takšna nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
pogoji za prekinitev postopka - bodoče negotovo dejstvo - napotitev dediča na pravdo
Pritožbeno sodišče se strinja s predlagateljico, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, ker se sodišče pri razlogih prekinitve postopka sklicuje na bodoče dejstvo, ki do izdaje izpodbijanega sklepa (8. 9. 2020) sploh še ni nastalo.
prekinitev postopka - ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek denacionalizacije
ZVEtL-1 prekinitev postopka predvidena zgolj v zadevah, ko gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča ali druge stvarne pravice k stavbi (52. člen ZVEtL-1).
Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča ustavljena, saj je sodišče prve stopnje z vpogledom v register transakcijskih računov fizičnih oseb ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni organizaciji za plačilni promet. Prav tako je bila ustavljena izvršba na premičnine, saj rubež premičnin ni bil uspešen, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe.
Upnik je zato upravičeno poizvedoval ali je dolžnik lastnik kakšne nepremičnine, da bi lahko predlagal drugo izvršilno sredstvo (t. j. izvršbo na nepremičnine), da bi prišel do poplačila svoje terjatve.
obnova postopka - zavrženje predloga - novo dejstvo - nov dokaz
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da tožnik v predlogu za obnovo postopka z dopolnitvijo ni navedel novih dejstev niti ni predložil novih dokazov v smislu 10. točke 394. člena ZPP, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov predlog z dopolnitvijo na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL00048493
ZPP člen 1. ZPVPJN člen 1, 1/1, 1/2. ZJN-2 člen 57, 57/1, 57/1-8, 57/2, 63a, 63a/1, 63a/1-1. OZ člen 5, 6, 10, 346. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/1, 98/2. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1, 3/3. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 152, 152/1.
sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - revizija evropskih strukturnih skladov - nadzor nad namensko porabo sredstev - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - smernice COCOF - pogodba o sofinanciranju - trditveno in dokazno breme - finančni popravek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - obstoj škode - podzakonski predpis - zastaralni rok - splošni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - obrestni zahtevek
Po določbi prvega odstavka 98. člena Uredbe št. 1083/2006 imajo države članice prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora projektov ali operativnih programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov. Po določbi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena izvede država članica potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov, popravki države članice pa obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa, država pa upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. Ta določba, ki hkrati določa tudi merila, predstavlja neposredno podlago za odmero finančnih popravkov.
Ker je pogoj za finančni popravek škodovanje oz. možnost škodovanja sredstvom EU, škoda, ki bi nastala tožnici, ni pogoj za izrek finančnega popravka.
Glavni namen postopkov oddaje javnih naročil je gospodarna nabava blaga, storitev in gradenj, kar v prvi vrsti pomeni dosego (naj)nižje cene. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja tako že same po sebi ustvarijo domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Stranka zato s trditvami o izvedenih finančnih popravkih zaradi ugotovljenih nepravilnosti, v katerih so implicitno zajete tudi trditve o škodi na proračunskih sredstvih, zadosti (svojemu) trditvenemu bremenu glede škodljivega vpliva na porabo proračunskih sredstev.
ZIZ člen 53, 53/2. ZDavP-2 člen 49, 49/4, 126, 126/2, 145, 145/2-2.
seznam izvršilnih naslovov - zastaranje - anatocizem - obračun davkov in prispevkov - pretrganje zastaranja
Pritožba se neutemeljeno zavzema, da obračuni prispevkov ne predstavljajo izvršilnega naslova. Skladno z 2. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov izvršljiv obračun davka. Po četrtem odstavku 49. člena ZDavP-2 obračun davka zajema davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost.
Za razliko od 154. člena ZPP, ki pri odločanju o pravdnih stroških izhaja iz načela causae (načelo uspeha; stroške krije stranka, ki je dala povod za tožbo, t. j. stranka, ki v postopku ni uspela), pravila o stroških izvršilnega postopka izhajajo iz načela culpae (načelo krivde). Zaradi neplačila zapadle terjatve je namreč krivda za tek izvršilnega postopka na dolžniku, razen v kolikor iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja, da je upnik stroške dolžniku neutemeljeno povzročil.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.