spor majhne vrednosti - vročanje - fikcija vročitve - nesporno dejansko stanje - prekluzija
Že sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obširno, pravilno in v celoti obrazložilo vse dejanske in pravne (procesne) vidike v zvezi z vročanjem dopolnitve tožbe v odgovor toženki ter posledično presojo, da je bil toženkin odgovor prepozen in je zato (skupaj s prilogo) pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka neupošteven. Toženka je na dopolnitev tožbe odgovorila prepozno in zato neupoštevno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00044708
ZSKZDČEU-1 člen 196, 196/3.. KZ-1 člen 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v kazen zapora - delno plačilo - prisilna izterjava denarne kazni
Sodišče prve stopnje bo moralo, preden se odloči za izvršitev obsojencu izrečene denarne kazni na način, kot ga določa prvi odstavek 87. člena KZ-1, v obravnavani zadevi preveriti, ali ima obsojeni v tujini dohodke, na podlagi katerih bi lahko poravnal preostalih 583,00 EUR denarne kazni, in ali bi bila smiselna izvršitev denarne sankcije v R Avstriji na podlagi 196. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju: ZSKZDČEU-1), vse upoštevaje tretji odstavek 196. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da mora sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upoštevati možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije in stopnjo kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048101
KZ-1 člen 158, 158/1.
oprostilna sodba - zasebna tožba - kaznivo dejanje razžalitve - zakonski znaki - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v konkretnem primeru obdolženka svoje prepričanje gradila na dejanski podlagi ter je rezultat svojih razmišljanj posredovala sinu, so na mestu zaključki v izpodbijani sodbi, da bi bilo ob ugotovljeni nezlorabi svobode govora, neživljenjsko omejiti materino pravico, da sinu izrazi svoje mišljenje (čeprav na bolj oster in manj obziren, a njihov običajen način komunikacije) v tako nerazumni meri nasproti pravici do časti in dobrega imena zasebne tožilke. Na pritožbene navedbe, da je bil z zapisano izjavo presežen še sprejemljiv nivo govora in da je sodišče tisto, ki bi moralo povedati, da je tak nivo zlasti v družinskih odnosih nedopusten in nesprejemljiv pa je odgovorilo že sodišče prve stopnje, ko je poudarilo, da je pri odločanju izhajalo tudi iz obstoječe sodne prakse in upoštevalo, da tudi bistveno bolj ostre, zaničevalne in javno izražene besede niso bile opredeljene kot razžalitve in da je še toliko manj mogoče kot takšno označiti izjavo obdolženke v okoliščinah obravnavanega primera.
Obdolženi je bil zaloten pri hujšem prekršku. Po določbi 23. člena ZPrCP zaseže policist vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev, med njimi, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. V predmetni zadevi so bili zato pogoji za zaseg vozila izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC00044711
OZ člen 440. ZZK-1 člen 243, 244.
prodaja tuje stvari - dobrovernost pridobitelja - izbrisna tožba
Prodaja tuje stvari sama po sebi namreč ni ničen pravni posel, ker ni prepovedana, posebej o tem govori določba 440. člena OZ. Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le dobroverni pridobitelj in pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, ki temelji na pravilni dokazni oceni izvedenih dokazov in neprerekanih trditvah tožnice, da toženka pri sklepanju prodajne pogodbe z družbo S. d.o.o. dne 19. 10. 2004 ni bila dobroverna.
Sodišče prekine pravdni postopek v primeru, ko je odločitev v tem postopku odvisna od rešitve predhodnega vprašanja v drugem postopku. Z zahtevkom, kakršnega je tožena stranka tožeča v drugi pravdi postavila, ne pomeni rešitve predhodnega vprašanja glede lastništva spornega stanovanja. Tožena stranka je namreč postavila zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice. Ugoditev takšnemu zahtevku bi tožnika (toženca po tej tožbi) zavezovala zgolj k izstavitvi, za vknjižbo primerne listine, ne bi pa bilo s tem odločeno o lastninski pravici na sporni nepremičnini. Lastninsko pravico na nepremičninah bo-bi namreč tožena stranka pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), pravna posledica morebitne ugoditve zahtevku v drugi pravdi za izstavitev listine bi torej pomenila le odločitev o stvarnopravnem pričakovanju tu tožene stranke. Ali to stvarnopravno pričakovanje obenem vsebuje tudi toženčevo pravico do posesti, o tem v drugi pravdi glede na postavljeni zahtevek ne bo odločeno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da odločitev v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju ne bo pomenila rešitev predhodnega vprašanja, kar bi narekovalo prekinitev postopka v konkretni zadevi
razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
Vsakdo, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je višina denarnega povračila previsoka, posebej v luči dolžine tožnikove zaposlitve pri tožencu (12. 9. 2014 - 16. 3. 2018), to je 3 leta in pol. Ob upoštevanju navedenega in sodne prakse v podobnih primerih je pritožbeno sodišče prisojeno denarno povračilo znižalo tako, da je toženec dolžan tožniku plačati denarno povračilo v višini šestih tožnikovih mesečnih plač, izplačanih v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
stečajni postopek nad pravno osebo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Upnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj so bile upnici v tem stečajnem postopku priznane vse njene terjatve po šestem odstavku 296. člena ZFPPIPP, ki jih je zatrjevala in ki izhajajo iz njenega Seznama izvršilnih naslovov.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - razlogi za ugovor
Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - procesna sposobnost
Skladno s 13. členom ZPP govorimo o predhodnem vprašanju tedaj, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru dvoma o obstoju pravdne sposobnosti tako ne gre za predhodno vprašanje, temveč za procesno postavko za vodenje postopka.
Prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ni obvezna. Tudi, če ima postopek pred drugim sodiščem kakršen koli prejudicialen pomen za razsojo, lahko sodišče prve stopnje sklene, da predhodno vprašanje reši samo. ZPP sodišču druge stopnje tudi ne daje pravne podlage za sprejem odločitve, s katero bi sodišču prve stopnje odredilo prekinitev postopka v primeru, ko slednje sklene, da bo predhodno vprašanje reševalo samo.
odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - rubež premičnin - gostinski lokal - dokazno breme - predmeti izvzeti iz izvršbe - glavna dejavnost
Dolžnik je zatrjeval, da je dejavnost gostinstva njegova glavna dejavnost v višini 95 % (3. točka obrazložitve sklepa). Ker je upnik nasprotoval obrazloženi trditvi dolžnika in je ta postala sporna, je bilo dokazno breme, da je glavna dejavnost dolžnika res gostinstvo (95 % in da zanjo nujno potrebuje zarubljene predmete) na dolžniku.
rok za pritožbo - procesni rok - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pravni pouk - napačen pravni pouk - izločitvena pravica - pravočasna prijava izločitvene pravice - predkupna pravica
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
izvršba na nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe - tržna vrednost nepremičnine
Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec opravil terenski ogled, torej je upošteval lego zemljišča ter da ocenjena vrednost 25 let starega vinograda ustreza realnemu stanju, pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilec glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovoril, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - začasni ukrepi - standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - pravice žrtev po zpnd - teža kršitve - trajanje ukrepa
Sodišče izreče ukrepe, ki so določeni v 19. členu ZPND, (tudi) v primeru, če je povzročitelj nasilja protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtev in ne zgolj takrat, ko je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju (3. člen ZPND). Zakonska opredelitev nasilja je tudi ravnanje, s katero povzročitelj nasilja povzroči pri žrtvi strah, ponižanje, ogroženost ali duševno stisko, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (peti odstavek 3. člena ZPND). Če so te zakonske predpostavke izkazane, sodišče izreče ukrepe le v primeru, če je žrtev vložila predlog v šestih mesecih, od kar je povzročitelj nasilja zadnjič posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve (četrti odstavek 22.b člen ZPND).
Srž spora so nerazčiščeni odnosi med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki se kažejo skozi njuno neprimerno komunikacijo, ki je obojestransko žaljiva in jima povzroča duševne stiske, kar se posledično odraža tudi v neizvajanju stikov nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico. Pomembno je tudi dejstvo, da iz ravnanj prve predlagateljice ne izhaja, da bi bila zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožena oziroma da bi doživljala strah, kar bi narekovalo potrebo po zaščiti prvo predlagateljice z ukrepi po ZPND.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) točka 40, 40-4, 6.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13, 13/1, 13/2.. Razlaga kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2000) točka 4.
solidarnostna pomoč - naravna nesreča
Pri pravici do solidarnostne pomoči v primeru elementarne (naravne) nesreče ni bistveno, kolikšna je osnovna plača delavca.
ZVO-1 člen 4. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/2. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (2009) člen 11, 11/1, 11/2, 30a/1, 30a/3. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda v Občini Kamnik (2009) člen 30. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kamnik (2018) člen 36, 36/5, 38, 38/1.
neupravičena obogatitev - plačilo komunalnih storitev - oskrba s pitno vodo - interno vodovodno omrežje - vodovodna cev - popravilo poškodovane stvari - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - cena storitev - metodologija oblikovanja cen - merilno mesto - razlaga predpisa - namenska razlaga
Iz dobavljene pitne vode je nastala komunalna odpadna voda, zato se je, v skladu z veljavno zakonodajo, cena opravljanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode oblikovala glede na količino komunalnih odpadnih voda le v primeru, če bi imel uporabnik nameščeno merilno napravo, ki bi merila količine odpadnih voda.
Do odpisa vodarine je lahko upravičen le uporabnik, ki mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti oziroma malomarnosti glede nastanka okvare, takšna skrbnost pa se od njega pričakuje tudi pri sanaciji okvare.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku
Sodišče mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zamenjava zemljišč - prenos pravice uporabe - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - dejanska raba - pretekla raba zemljišča
Izvedenka je ugotovila, da sporna parcela ni bila del pripadajočega zemljišča k stavbi. Vendar je menila, da je prišlo do prestavitve parkiranja na sporno parcelo, ko je bila zgrajena javna cesta. Ker lastnik ceste in lastnik sporne parcele nista ista in ker o tem zamenjavi stranke različno zatrjujejo, je bila odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Za pravilno uporabo 42. in 43. člena ZVEtL-1 je le treba ugotoviti pravno podlago za prenos lastninske pravice iz ene parcele na drugo, saj samo raba parcele čez cesto ne zadostuje.