ZD člen 210, 212, 213, 213/1, 213/4, 213/5. ZPP člen 70, 142, 142/3, 339, 339/2-8.
dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - veljavnost oporoke - ugotovitev obsega zapuščine - spor o zapuščini - sporna dejstva med dediči - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - nevložitev tožbe - nadaljevanje zapuščinske obravnave - vabilo na narok - osebna vročitev - fikcija vročitve - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nekonkretiziranost trditev - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - pritožba zoper končno odločbo - posplošenost navedb stranke - sklep o dedovanju - časovne meje pravnomočnosti - pisna izdelava odločbe
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče o tem sporu ne odloča (212. člen ZD). Enako velja za spor o veljavnosti oporoke, kadar so med strankami sporna dejstva, kot je bilo v tem primeru (210. člen ZD). V takšnih situacijah mora zapuščinsko sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). To je zapuščinsko sodišče v obravnavani zadevi storilo. Pritožnik tožbe ni vložil, zato je zapuščinsko sodišče zapuščinsko obravnavo pravilno nadaljevalo in dokončalo. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča pa ni ovira, da se o zadevnem zahtevku oziroma zahtevkih ne bi mogla sprožiti pravda (peti odstavek 213. člena ZD).
Državne meje v času med vročitvijo vabila (julij 2020) in narokom (september 2020) niso bile zaprte, ampak jih je bilo mogoče prehajati. Bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, s tem, ko naj ga sodišče ne bi pravilno povabilo na narok 7. 9. 2020, pritožnik ni izkazal.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine terja vrednotenja ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določenih odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Pri presoji pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode posameznemu oškodovancu, saj je takšna nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
osebni stečaj - ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pravnomočna sodba - hipotekarni dolžnik - stečajni postopek
Pravnomočna sodba o neobstoju terjatve in ločitvene pravice na določenem premoženju stečajnega dolžnika ima prednost pred kasnejšo odločitvijo izvršilnega sodišča po 280. členu ZFPPIPP, čeprav slednje preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice in je to je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na pravdo ter zato sklep izvršilnega sodišča ni pravnomočna odločba o obstoju ločitvene pravice, ki bi preprečevala odločanje o njenem dejanskem obstoju v pravdnem postopku. Kot kaže je zakonodajalec pri ubeseditvi 280. člena ZFPPIPP izhajal iz prepričanja, da bo časovno odločitev izvršilnega sodišča vedno pred odločitvami pravdnega sodišča v zvezi s prerekanjem terjatev in ločitvenih pravic upnikov. Vendar je v tem primeru izjemoma pravdno sodišče prehitelo odločitev izvršilnega sodišča.
Sodišče prekine pravdni postopek v primeru, ko je odločitev v tem postopku odvisna od rešitve predhodnega vprašanja v drugem postopku. Z zahtevkom, kakršnega je tožena stranka tožeča v drugi pravdi postavila, ne pomeni rešitve predhodnega vprašanja glede lastništva spornega stanovanja. Tožena stranka je namreč postavila zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice. Ugoditev takšnemu zahtevku bi tožnika (toženca po tej tožbi) zavezovala zgolj k izstavitvi, za vknjižbo primerne listine, ne bi pa bilo s tem odločeno o lastninski pravici na sporni nepremičnini. Lastninsko pravico na nepremičninah bo-bi namreč tožena stranka pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), pravna posledica morebitne ugoditve zahtevku v drugi pravdi za izstavitev listine bi torej pomenila le odločitev o stvarnopravnem pričakovanju tu tožene stranke. Ali to stvarnopravno pričakovanje obenem vsebuje tudi toženčevo pravico do posesti, o tem v drugi pravdi glede na postavljeni zahtevek ne bo odločeno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da odločitev v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju ne bo pomenila rešitev predhodnega vprašanja, kar bi narekovalo prekinitev postopka v konkretni zadevi
razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
Vsakdo, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
obnova postopka - zavrženje predloga - novo dejstvo - nov dokaz
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da tožnik v predlogu za obnovo postopka z dopolnitvijo ni navedel novih dejstev niti ni predložil novih dokazov v smislu 10. točke 394. člena ZPP, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov predlog z dopolnitvijo na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
ZD člen 142. OZ člen 186, 190, 393, 393/1, 393/2, 394, 395.
denarne obveznosti - deljive obveznosti - nedeljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov - domneva solidarnosti - neupravičena obogatitev - nepogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - osebna odgovornost dediča - solidarna odgovornost dedičev - obseg odgovornosti - vrednost podedovanega premoženja - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obremenitev nepremičnin s hipoteko
Solidarnost obveznosti se ne domneva. Ob ugotovitvi, da gre za obveznost, ki je nastala po pravilih o neupravičeni obogatitvi, sta domnevna prodajalca nepremičnin oziroma pravni nasledniki dolžna plačati svoj del obveznosti.
Osebna odgovornost dedičev se kaže v tem, da upnik zahtevka na izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, kot tudi v tem, da dedič odgovarja za dolg zapustnika z vsem svojim premoženjem (tudi lastnim) in ne samo s podedovanim.
Dediči morajo računati s tem, da za dolgove zapustnika odgovarjajo tudi s svojim premoženjem (do višine vrednosti podedovanega premoženja) in ne le s podedovanim, zato morajo ustrezno aktivno ravnati pri poplačilu zapustnikovih upnikov. Pri tem v svoji izbiri, kateremu upniku dati prednost pri poplačilu, niso povsem avtonomni. Če je dal zapustnik prednost določenim upnikom in dopustil, da so svoje terjatve zavarovali s hipotekami na njegovih nepremičninah, imajo enako možnost tudi dediči.
ZDR-1 člen 94, 94/3, 94/5, 111, 111/3.. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
višina - stroški postopka - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je pri presoji odškodnine v višini plačila za čas izgubljenega odpovednega roka, do katere je upravičen tožnik na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1, pravilno upoštevalo določbo tretjega odstavka 94. člena ZDR-1, ki določa minimalne odpovedne roke v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Na podlagi dejstva, da je bil tožnik zaposlen pri toženki 7 let (od 1. 1. 2006 do 27. 12. 2013), je štelo, da bi znašal odpovedni rok 40 dni (30 dni, ker je bil zaposlen pri toženki več kot eno leto, in nato 5 krat po 2 dni za vsako leto nad dve leti). Za 40 dni mu je ob upoštevanju plače v višini 2.209,88 EUR prisodilo 3.024,45 EUR, v presežku je zahtevek iz tega naslova utemeljeno zavrnilo.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) točka 40, 40-4, 6.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13, 13/1, 13/2.. Razlaga kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2000) točka 4.
solidarnostna pomoč - naravna nesreča
Pri pravici do solidarnostne pomoči v primeru elementarne (naravne) nesreče ni bistveno, kolikšna je osnovna plača delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC00044711
OZ člen 440. ZZK-1 člen 243, 244.
prodaja tuje stvari - dobrovernost pridobitelja - izbrisna tožba
Prodaja tuje stvari sama po sebi namreč ni ničen pravni posel, ker ni prepovedana, posebej o tem govori določba 440. člena OZ. Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le dobroverni pridobitelj in pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, ki temelji na pravilni dokazni oceni izvedenih dokazov in neprerekanih trditvah tožnice, da toženka pri sklepanju prodajne pogodbe z družbo S. d.o.o. dne 19. 10. 2004 ni bila dobroverna.
ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZUreP-2 člen 297, 297/2. ZNP člen 37.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - prodajna pogodba za nepremičnino - urejanje prostora - upravni organ - odločba upravnega organa - razlastitveni upravičenec - denarno nadomestilo - sporazum o odškodnini ali nadomestilu
Dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje.
ZVO-1 člen 4. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/2. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (2009) člen 11, 11/1, 11/2, 30a/1, 30a/3. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda v Občini Kamnik (2009) člen 30. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kamnik (2018) člen 36, 36/5, 38, 38/1.
neupravičena obogatitev - plačilo komunalnih storitev - oskrba s pitno vodo - interno vodovodno omrežje - vodovodna cev - popravilo poškodovane stvari - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - cena storitev - metodologija oblikovanja cen - merilno mesto - razlaga predpisa - namenska razlaga
Iz dobavljene pitne vode je nastala komunalna odpadna voda, zato se je, v skladu z veljavno zakonodajo, cena opravljanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode oblikovala glede na količino komunalnih odpadnih voda le v primeru, če bi imel uporabnik nameščeno merilno napravo, ki bi merila količine odpadnih voda.
Do odpisa vodarine je lahko upravičen le uporabnik, ki mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti oziroma malomarnosti glede nastanka okvare, takšna skrbnost pa se od njega pričakuje tudi pri sanaciji okvare.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku
Sodišče mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je višina denarnega povračila previsoka, posebej v luči dolžine tožnikove zaposlitve pri tožencu (12. 9. 2014 - 16. 3. 2018), to je 3 leta in pol. Ob upoštevanju navedenega in sodne prakse v podobnih primerih je pritožbeno sodišče prisojeno denarno povračilo znižalo tako, da je toženec dolžan tožniku plačati denarno povračilo v višini šestih tožnikovih mesečnih plač, izplačanih v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - ustavitev izvršbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev v tujini
Trditev, da je dolžnica zdaj zaposlena v Republiki Avstriji, ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, saj se ne nanaša na odločilno dejstvo, da dolžnica v Republiki Sloveniji ne prejema stalnih denarnih prejemkov, sodišče Republike Slovenije pa ni pristojno opravljati izvršbe na sredstva in predmete dolžnika v tujini.
odmera sodne takse - razširitev tožbenega zahtevka - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Povišanje zahtevka, ki glasi na denarni znesek, ki pritožbeno neprerekano pomeni po sodišču prve stopnje tudi dovoljeno spremembo tožbe, pomeni razširitev tožbe in vpliva tudi na spremembo vrednosti spornega predmeta (člen 32/3 ZST-1).
Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča ustavljena, saj je sodišče prve stopnje z vpogledom v register transakcijskih računov fizičnih oseb ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni organizaciji za plačilni promet. Prav tako je bila ustavljena izvršba na premičnine, saj rubež premičnin ni bil uspešen, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe.
Upnik je zato upravičeno poizvedoval ali je dolžnik lastnik kakšne nepremičnine, da bi lahko predlagal drugo izvršilno sredstvo (t. j. izvršbo na nepremičnine), da bi prišel do poplačila svoje terjatve.