spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - neupravičen izostanek z naroka - zahteva za izvedbo naroka - zahteva za izločitev sodnika - oprava naroka - izdaja sodbe - obvestitev stranke o zavrnitvi predloga za preložitev naroka
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti izdalo na podlagi določbe 3. odstavka 454. člena ZPP. Po tej določbi izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa na narok ne pride, čeprav je bila v redu vabljena.
Toženec razpravljajoči sodnici, ki je kljub njegovi zahtevi za izločitev dne 30. 9. 2020 opravila razpisan narok v njegovi odsotnosti, neutemeljeno očita kršitev iz 1. odstavka 74. člena ZPP. Določba 74. člena ZPP namreč pooblašča sodnika, da lahko kljub zahtevi za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred sodiščem konča. Ker je bila torej njegova zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP zavrnjena kot neutemeljena pred izdajo izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, obstoja kakšnih drugih izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP pa toženec tudi v pritožbi ne navaja, zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Zakon tudi ne predpisuje obveznosti sodišča, da bi moralo o sprejetem sklepu, da prošnji za preložitev naroka ne bo ugodilo, obvestiti stranko, ki je preložitev predlagala, takšna pa je tudi ustaljena in enotna sodna praksa sodišč, ki je že zavzela stališče, da se mora stranka, če ne prejme obvestila o preklicu naroka, le-tega udeležiti, ker sicer sam odgovarjajo za morebitne posledice izostanka z naroka.
Posledic neopravičenega izostanka z naroka 3. odstavek 454. člena ZPP ne veže zgolj na poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo, zato sta pravna teorija in tudi sodna praksa že zavzeli stališče, da posledice izostanka nastopijo zaradi izostanka iz kateregakoli naroka.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zamenjava zemljišč - prenos pravice uporabe - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - dejanska raba - pretekla raba zemljišča
Izvedenka je ugotovila, da sporna parcela ni bila del pripadajočega zemljišča k stavbi. Vendar je menila, da je prišlo do prestavitve parkiranja na sporno parcelo, ko je bila zgrajena javna cesta. Ker lastnik ceste in lastnik sporne parcele nista ista in ker o tem zamenjavi stranke različno zatrjujejo, je bila odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Za pravilno uporabo 42. in 43. člena ZVEtL-1 je le treba ugotoviti pravno podlago za prenos lastninske pravice iz ene parcele na drugo, saj samo raba parcele čez cesto ne zadostuje.
stečajni postopek nad pravno osebo - upravljanje stečajne mase - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - sklenitev izvensodne poravnave - soglasje sodišča - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sklenitev sodne ali izvensodne poravnave v postopku, v katerem sodišče ugotavlja obstoj ali neobstoj terjatve upnika, ki jo je v stečajnem postopku prerekal stečajni upravitelj, predstavlja dejanje upravljanja stečajne mase, za katero potrebuje upravitelj soglasje sodišča.
Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti sklenitve poravnave med stečajnim dolžnikom in upnikom glede obstoja prerekane terjatve, vendar zgolj v primeru, če je terjatev prerekal le stečajni upravitelj. Kadar pa terjatev prereka še kakšen drug upnik, s poravnavo med stečajnim dolžnikom in upnikom, katerega terjatev je bila prerekana, ni mogoče doseči ugotovitve obstoja terjatve. To je mogoče doseči le, če so v poravnavo vključeni tudi tisti upniki, ki so prav tako prerekali terjatev, ki je predmet poravnave, in zoper katere bi bil upnik, če poravnave ne bi bilo, dolžan vložiti tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043628
OZ člen 619, 642. ZPP člen 12, 115, 115/1, 285.
podjemna pogodba - določitev plačila in izplačilo - materialno procesno vodstvo - nedovoljenost informativnih dokazov - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - pomoč prava neuki stranki
Tožena stranka v prošnji za preložitev naroka navaja zgolj to, da naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke na dan naroka službeno odsoten v tujini. V prošnji za preložitev naroka zakoniti zastopnik kakršnihkoli konkretnih pojasnil o zatrjevani službeni odsotnosti ni navedel, prav tako tudi ničesar o nepredvidljivosti oziroma nujnosti dogodka. Takih razlogov niti ne navaja sedaj v pritožbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega razloga za preložitev naroka. Tožena stranka je imela možnost obravnavanja pred sodiščem, vendar pa je ni izkoristila, ker na narok ni pristopila. Očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen.
Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo 12. člen, 108. člen in 285. člen ZPP, ker tožene stranke kot pravno neuke stranke ni pozvalo na dopolnitev prošnje za preložitev naroka. Stranka sama je bila dolžna postopati z zahtevano skrbnostjo, ki ji v tem primeru ni zadostila. Pretirana skrb za posameznika ni v skladu s pojmovanjem le-tega kot razumnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne odločitve. Zakon sodišču takšne skrbi za stranko ne nalaga, zato skuša svojo odgovornost brez podlage prevaliti na sodišče.
ZD člen 210, 212, 213, 213/1, 213/4, 213/5. ZPP člen 70, 142, 142/3, 339, 339/2-8.
dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - veljavnost oporoke - ugotovitev obsega zapuščine - spor o zapuščini - sporna dejstva med dediči - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - nevložitev tožbe - nadaljevanje zapuščinske obravnave - vabilo na narok - osebna vročitev - fikcija vročitve - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nekonkretiziranost trditev - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - pritožba zoper končno odločbo - posplošenost navedb stranke - sklep o dedovanju - časovne meje pravnomočnosti - pisna izdelava odločbe
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče o tem sporu ne odloča (212. člen ZD). Enako velja za spor o veljavnosti oporoke, kadar so med strankami sporna dejstva, kot je bilo v tem primeru (210. člen ZD). V takšnih situacijah mora zapuščinsko sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). To je zapuščinsko sodišče v obravnavani zadevi storilo. Pritožnik tožbe ni vložil, zato je zapuščinsko sodišče zapuščinsko obravnavo pravilno nadaljevalo in dokončalo. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča pa ni ovira, da se o zadevnem zahtevku oziroma zahtevkih ne bi mogla sprožiti pravda (peti odstavek 213. člena ZD).
Državne meje v času med vročitvijo vabila (julij 2020) in narokom (september 2020) niso bile zaprte, ampak jih je bilo mogoče prehajati. Bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, s tem, ko naj ga sodišče ne bi pravilno povabilo na narok 7. 9. 2020, pritožnik ni izkazal.
plačilo takse kot procesna predpostavka - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Zaključek, da dolžnik v danem roku sodne takse ni plačal je preuranjen, saj do dne izdaje sklepa sodišča prve stopnje 8 dnevni rok za plačilo sodne takse še ni iztekel.
ZD člen 142. OZ člen 186, 190, 393, 393/1, 393/2, 394, 395.
denarne obveznosti - deljive obveznosti - nedeljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov - domneva solidarnosti - neupravičena obogatitev - nepogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - osebna odgovornost dediča - solidarna odgovornost dedičev - obseg odgovornosti - vrednost podedovanega premoženja - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obremenitev nepremičnin s hipoteko
Solidarnost obveznosti se ne domneva. Ob ugotovitvi, da gre za obveznost, ki je nastala po pravilih o neupravičeni obogatitvi, sta domnevna prodajalca nepremičnin oziroma pravni nasledniki dolžna plačati svoj del obveznosti.
Osebna odgovornost dedičev se kaže v tem, da upnik zahtevka na izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, kot tudi v tem, da dedič odgovarja za dolg zapustnika z vsem svojim premoženjem (tudi lastnim) in ne samo s podedovanim.
Dediči morajo računati s tem, da za dolgove zapustnika odgovarjajo tudi s svojim premoženjem (do višine vrednosti podedovanega premoženja) in ne le s podedovanim, zato morajo ustrezno aktivno ravnati pri poplačilu zapustnikovih upnikov. Pri tem v svoji izbiri, kateremu upniku dati prednost pri poplačilu, niso povsem avtonomni. Če je dal zapustnik prednost določenim upnikom in dopustil, da so svoje terjatve zavarovali s hipotekami na njegovih nepremičninah, imajo enako možnost tudi dediči.
prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - pomanjkanje sodnikov
Ker je po ustaljeni sodni praksi krajevno pristojnost mogoče prenesti le izjemoma, je višje sodišče glede na Letni razpored dela ugotovilo, da v predlogu zatrjevana nezmožnost nadaljnjega odločanja Okrožnega sodišča na P. v tej kazenski zadevi ni podana, saj ne obstaja nobena ovira, da ne bi sodil okrožni sodnik svétnik B.J., je zato predlog za prenos krajevne pristojnosti kot neutemeljen zavrnilo.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 53, 54.
izvršba na premičnine - stroški izvršitelja - prostovoljno plačilo
Ker na dan prevzema gotovinskih plačil dolžnika izvršitelj ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljno plačilo od dolžnika, navedeni stroški v zvezi s prevzemom teh gotovinskih plačil za predmetni postopek niso bili potrebni, ker izvršitelj do njih glede na določbo 53. v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje (38. člen Pravilnika).
Izvršilni postopek je glede na določbe ZIZ sestavljen iz dveh faz, in sicer faze dovolitve ter faze oprave izvršbe. Pri tem v fazi dovolitve izvršbe dolžnikovo premoženjsko stanje ne preprečuje dovolitve izvršbe, je pa socialni položaj dolžnika varovan v postopku oprave izvršbe, in sicer z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter plačo konkretno z določbo 101., 102. in 137. člena ZIZ).
Prvostopno sodišče je pravilno in skladno s kriteriji v VSRS sodbi I Ips 63388/2011 z dne 9. 7. 2015 zaključilo, da je plačilna lista poslovna listina, ki jo je glede na 235. člen KZ-1 treba kvalificirati kot "drugo poslovno listino".
izvršba na nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe - tržna vrednost nepremičnine
Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec opravil terenski ogled, torej je upošteval lego zemljišča ter da ocenjena vrednost 25 let starega vinograda ustreza realnemu stanju, pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilec glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovoril, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - začasni ukrepi - standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - pravice žrtev po zpnd - teža kršitve - trajanje ukrepa
Sodišče izreče ukrepe, ki so določeni v 19. členu ZPND, (tudi) v primeru, če je povzročitelj nasilja protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtev in ne zgolj takrat, ko je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju (3. člen ZPND). Zakonska opredelitev nasilja je tudi ravnanje, s katero povzročitelj nasilja povzroči pri žrtvi strah, ponižanje, ogroženost ali duševno stisko, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (peti odstavek 3. člena ZPND). Če so te zakonske predpostavke izkazane, sodišče izreče ukrepe le v primeru, če je žrtev vložila predlog v šestih mesecih, od kar je povzročitelj nasilja zadnjič posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve (četrti odstavek 22.b člen ZPND).
Srž spora so nerazčiščeni odnosi med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki se kažejo skozi njuno neprimerno komunikacijo, ki je obojestransko žaljiva in jima povzroča duševne stiske, kar se posledično odraža tudi v neizvajanju stikov nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico. Pomembno je tudi dejstvo, da iz ravnanj prve predlagateljice ne izhaja, da bi bila zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožena oziroma da bi doživljala strah, kar bi narekovalo potrebo po zaščiti prvo predlagateljice z ukrepi po ZPND.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - vročitev predloga v izjavo - načelo kontradiktornosti
Sodišče mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043513
KZ-1 člen 42, 228, 228/1, 228/2. ZOPOKD člen 4. ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 269/1-2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis dejanja v obtožnem aktu
Najbolj natančna označba okoliščin iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP je standard za najboljši možni približek popolni označbi okoliščin.
Alternativno predpisana aktivni in pasivni način izvršitve domnevno storjenega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika še ne pomeni, da se načina pojmovno izključujeta.
Končno, v popravljeni obtožnici je pravna podlaga za odgovornost pravne osebe ustrezno navedena, pri čemer je posebej opozoriti na besedilo prvega odstavka 42. člena KZ-1 in na uvodno besedilo 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, po kateri je lahko storilec kaznivega dejanja le fizična oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00047016
OZ člen 18, 18/1, 58, 275, 434, 434/1, 434/2, 434/3, 610, 610/1. ZPP člen 312, 312/1, 314, 314/1, 355, 355/1. SPZ člen 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - prodaja nepremičnine - obratovalni stroški - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna stvarna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - prevzem izpolnitve - plačilo najemnine - podnajemna pogodba - obstoj najemne pogodbe - pomanjkljiva oblika - konvalidacija - zmotna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
SPZ (člen 115) kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov določa lastnika posamezne etažne enote in ne najemnika. Najemnika kot zavezanca za plačilo tovrstnih stroškov ne določa niti ZPSPP. Res je sicer, da se lastnik (dolžnik) in najemnik (tretji) lahko dogovorita, da bo slednji izpolnil lastnikovo (dolžnikovo) obveznost nasproti upravičencu do plačila obratovalnih stroškov (upniku). Vendar pa je takšen dogovor med lastnikom in najemnikom mogoče šteti le kot dogovor o prevzemu izpolnitve (prvi odstavek 434. člena OZ). V tem primeru najemnik odgovarja lastniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev do lastnika (drugi odstavek 434. člena OZ). Vendar najemnik ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato, tudi če bi bila tožeča stranka upnik za plačilo obratovalnih stroškov, nasproti toženi stranki kot najemnici zadevnih prostorov ne bi imela nobene pravice (tretji odstavek 434. člena OZ).
Ker je podnajemna pogodba po vsebini najemna pogodba (le da jo tretji namesto z lastnikom sklene z najemnikom), pisno najemno pogodbo pa sta pravdni stranki že imeli sklenjeno, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče šteti, da do preoblikovanja najemnega razmerja v podnajemnega ni prišlo zgolj zato, ker pravdni stranki po prodaji zadevni prostorov nista sklenili nove (pisne) podnajemne pogodbe. Sklepanje takšne pogodbe bi bilo v resnici nesmiselno, saj se dejansko ni nič spremenilo – če bi pravdni stranki sklepali novo podnajemno pogodbo, bi se eventualno spremenil le naslov, ostala pogodbena določila pa bi ostala enaka. Tudi sicer odsotnost pisne podnajemne pogodbe v konkretnem primeru ne vpliva na njeno veljavnost, glede na to, da je med pravdnima strankama obstajalo soglasje za nadaljevanje najemnega razmerja in da je skladno z njim tožena stranka te prostore še po prodaji uporabljala, tožeči stranki pa za uporabo ves čas trajanja najemnega razmerja v pretežni meri plačevala najemnino in obratovalne stroške (58. člen OZ).
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 11, 154, 155, 155/1, 156.
predlog za začetek postopka prisilne poravnave - zavrnitev predloga - sklep o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - presoja vseh okoliščin - objektivno merilo - učinkovito varstvo interesov - umik vloge
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Obseg potrebnih stroškov mora ostati v razumnih okvirjih, saj se mora v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPP postopek opraviti brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Merilo za določitev obsega stroškov, ki se povrnejo, je objektivno. Obseg stroškov, ki jih mora po načelu uspeha stranki povrniti nasprotna stranka, se skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo interesov stranke. Pri tem pa se seveda ne sme zaiti v drugo skrajnost, da ne bi bila stranki odvzeta pravica do sodnega varstva in pravica do izjave v postopku.
Pritožniki pravilno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje dolžniku priznalo tako stroške za ugovor zoper predlog za začetek postopka kot tudi za sestavo vloge z dne 21. 3. 2017, čeprav je dolžnik s prvo vlogo zgolj predložil pooblastilo, z drugo vlogo pa vsebinsko ugovarjal predlogu za začetek postopka upniške prisilne poravnave. Zato bi sodišče moralo pravilno dolžniku za obe vlogi skupaj, ki po svoji vsebini predstavljata ugovor zoper predlog za začetek postopka, priznati 3000 točk po Odvetniški tarifi.
ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZUreP-2 člen 297, 297/2. ZNP člen 37.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - prodajna pogodba za nepremičnino - urejanje prostora - upravni organ - odločba upravnega organa - razlastitveni upravičenec - denarno nadomestilo - sporazum o odškodnini ali nadomestilu
Dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje.