prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - izročilna pogodba - soglasje dedičev - zakonska domneva - darilo - darilo dediču - manj verjetna pravica - napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - vsebina napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka
Zapustnik, ki je oče petih otrok, je s svojim sinom E. E. sklenil dve izročilni pogodbi, obe v notarskem zapisu, zadnja je bila tudi zemljiškoknjižno realizirana. Po določilu 547. člena OZ je izročilna pogodba veljavna le tedaj, če se z njo strninjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo, v primeru nestrinjanja pa se izročeni deli premoženja štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (prvi odstavek 550. člena OZ). V obravnavani zadevi ni sporno, da ostali štirje otroci zapustnika niso sodelovali pri sklepanju izročilne pogodbe in svojega soglasja k izročitvi premoženja niso podali. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je glede na zakonsko domnevo o darilu manj verjetna pravica pritožnika in ga zato napotilo na pravdo.
Stranka na vsebino napotitvenega sklepa ni vezana ter lahko tožbo vloži tudi glede drugih spornih dejstev. Predvsem pa mora sama (ne glede na sklep zapuščinskega sodišča) paziti na pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka in v tem okviru tudi na ustrezno pasivno legitimacijo. Vsebina napotitvenega sklepa tako stranke ne omejuje, da vloži tožbo zoper vse tiste dediče, za katere meni, da morajo glede na vsebino zahtevka sodelovati na pasivni strani.
ZIZ člen 19, 19/1, 21, 21/1, 21/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/2. ZPP člen 313.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - paricijski rok - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo odločanja o vsebini in obsegu predloga za izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, v katerem paricijski rok ni določen. Tudi izvršilni naslov, v katerem paricijski rok ni določen, je dopusten in primeren izvršilni naslov. Vendar pa mora sodišče v takšnem primeru paricijski rok določiti v skladu z 21. členom ZIZ ob smiselni uporabi določbe 313. člena ZPP.
Kadar sodišče paricijskega roka po določbi 21. člena ZIZ ne določi v sklepu o izvršbi, to sicer lahko sanira pri odločitvi o dolžnikovem ugovoru, vendar le na način, da ugovoru dolžnika ugodi in dolžniku določi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, hkrati pa ga opozori, da v kolikor v navedenem roku sam ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti po izvršilnem naslovu, bo dovolilo predlagano izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044594
DZ člen 67, 68.. ZGD-1 člen 35.. ZFPPIPP člen 245, 245/1.. ZKP člen 144, 144-6, 371, 371/1, 371/1-5.
zavrnitev zahteve za preiskavo - obseg pooblastila prokurista - skupno premoženje zakoncev - obtožba upravičenega tožilca - poslovni delež kot skupno premoženje - oškodovanec kot tožilec
V skladu z določili 35. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) pa sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo, v mejah teh upravičenj pa zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Že iz takšne zakonske dikcije izhaja, da prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, ki bi bil (samodejno) upravičen zastopati družbo v okviru prevzema kazenskega pregona oziroma podaji zahteve za preiskavo, temveč je funkcija prokurista primarno vezana na pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, pri čemer je seveda prokuristu lahko podeljeno posebno pooblastilo za določena dejanja, ki tak okvir presegajo, vendar kaj takega pritožnica ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz podatkov spisa. Poslovni delež pa pomeni le članstvo, skupek upravičenj družbenika, predmet imetništva in imetništvo pravic družbenika, pri čemer družbenik ni nikoli lastnik družbe, temveč je le lastnik poslovnega deleža. Sicer načeloma velja, da predstavljajo skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze ali življenjske skupnosti zakoncev (67. člen Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ), ter da skupno premoženje zakoncev pripada slednjima skupaj, pri čemer deleži vsakega od njiju niso določeni (prvi odstavek 68. člena DZ). Vendar pa navedbe o skupnem premoženju zakoncev niso relevantne v obravnavani zadevi, ko je šlo za kapitalsko gospodarsko družbo, kjer je premoženje družbe ločeno od premoženja njenih družbenikov.
Tožnik zmotno meni, da je rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 procesni rok. Navedeni rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok in s potekom takega roka pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha.
Za razliko od 154. člena ZPP, ki pri odločanju o pravdnih stroških izhaja iz načela causae (načelo uspeha; stroške krije stranka, ki je dala povod za tožbo, t. j. stranka, ki v postopku ni uspela), pravila o stroških izvršilnega postopka izhajajo iz načela culpae (načelo krivde). Zaradi neplačila zapadle terjatve je namreč krivda za tek izvršilnega postopka na dolžniku, razen v kolikor iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja, da je upnik stroške dolžniku neutemeljeno povzročil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL00048493
ZPP člen 1. ZPVPJN člen 1, 1/1, 1/2. ZJN-2 člen 57, 57/1, 57/1-8, 57/2, 63a, 63a/1, 63a/1-1. OZ člen 5, 6, 10, 346. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/1, 98/2. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1, 3/3. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 152, 152/1.
sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - revizija evropskih strukturnih skladov - nadzor nad namensko porabo sredstev - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - smernice COCOF - pogodba o sofinanciranju - trditveno in dokazno breme - finančni popravek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - obstoj škode - podzakonski predpis - zastaralni rok - splošni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - obrestni zahtevek
Po določbi prvega odstavka 98. člena Uredbe št. 1083/2006 imajo države članice prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora projektov ali operativnih programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov. Po določbi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena izvede država članica potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov, popravki države članice pa obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa, država pa upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. Ta določba, ki hkrati določa tudi merila, predstavlja neposredno podlago za odmero finančnih popravkov.
Ker je pogoj za finančni popravek škodovanje oz. možnost škodovanja sredstvom EU, škoda, ki bi nastala tožnici, ni pogoj za izrek finančnega popravka.
Glavni namen postopkov oddaje javnih naročil je gospodarna nabava blaga, storitev in gradenj, kar v prvi vrsti pomeni dosego (naj)nižje cene. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja tako že same po sebi ustvarijo domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Stranka zato s trditvami o izvedenih finančnih popravkih zaradi ugotovljenih nepravilnosti, v katerih so implicitno zajete tudi trditve o škodi na proračunskih sredstvih, zadosti (svojemu) trditvenemu bremenu glede škodljivega vpliva na porabo proračunskih sredstev.
Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča ustavljena, saj je sodišče prve stopnje z vpogledom v register transakcijskih računov fizičnih oseb ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni organizaciji za plačilni promet. Prav tako je bila ustavljena izvršba na premičnine, saj rubež premičnin ni bil uspešen, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe.
Upnik je zato upravičeno poizvedoval ali je dolžnik lastnik kakšne nepremičnine, da bi lahko predlagal drugo izvršilno sredstvo (t. j. izvršbo na nepremičnine), da bi prišel do poplačila svoje terjatve.
ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZUreP-2 člen 297, 297/2. ZNP člen 37.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - prodajna pogodba za nepremičnino - urejanje prostora - upravni organ - odločba upravnega organa - razlastitveni upravičenec - denarno nadomestilo - sporazum o odškodnini ali nadomestilu
Dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje.
izvršba na nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe - tržna vrednost nepremičnine
Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec opravil terenski ogled, torej je upošteval lego zemljišča ter da ocenjena vrednost 25 let starega vinograda ustreza realnemu stanju, pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilec glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovoril, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - začasni ukrepi - standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - pravice žrtev po zpnd - teža kršitve - trajanje ukrepa
Sodišče izreče ukrepe, ki so določeni v 19. členu ZPND, (tudi) v primeru, če je povzročitelj nasilja protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtev in ne zgolj takrat, ko je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju (3. člen ZPND). Zakonska opredelitev nasilja je tudi ravnanje, s katero povzročitelj nasilja povzroči pri žrtvi strah, ponižanje, ogroženost ali duševno stisko, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (peti odstavek 3. člena ZPND). Če so te zakonske predpostavke izkazane, sodišče izreče ukrepe le v primeru, če je žrtev vložila predlog v šestih mesecih, od kar je povzročitelj nasilja zadnjič posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve (četrti odstavek 22.b člen ZPND).
Srž spora so nerazčiščeni odnosi med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki se kažejo skozi njuno neprimerno komunikacijo, ki je obojestransko žaljiva in jima povzroča duševne stiske, kar se posledično odraža tudi v neizvajanju stikov nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico. Pomembno je tudi dejstvo, da iz ravnanj prve predlagateljice ne izhaja, da bi bila zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožena oziroma da bi doživljala strah, kar bi narekovalo potrebo po zaščiti prvo predlagateljice z ukrepi po ZPND.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - pritožba zoper sklep o preiskavi - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
Pritožnik se glede preslepitvenega namena moti, saj po zakonskem opisu navedenega kazniva dejanja, namen ni njegov zakonski znak in v posledici ne nekaj, kar bi bilo treba v izreku posamezne sodne odločbe posebej opisovati ali dodatno konkretizirati. Še zlasti, ker je izkustveno malo verjetno, da bi nekdo ravnal samo zato, da bi drugega preslepil in ne morebiti, da bi z ravnanjem sledil kakšnemu bolj smiselnemu cilju.
ZPSVIKOB člen 25, 45. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZRPPB člen 265.
protiustavnost zakonske določbe - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje pravdnega postopka - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - odprava protiustavnosti - odškodninska odgovornost bank
Ustavno sodišče RS je (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenijo in so bili pred tem prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenijo), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče sankcije ne odmerja, temveč zgolj izreče posledico ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Zato pritožbeno sodišče ne glede na resničnost teh navedb na njihovi podlagi ne more spremeniti izpodbijane odločitve, saj za to nima zakonske podlage.
Pravica tožeče stranke, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, ne pomeni, da mora sodišče njenim navedbam tudi slediti, niti se sodišče ni dolžno opredeliti do vseh navedb pravdnih strank, temveč le do odločilnih navedb, odgovor na strankine navedbe pa lahko izhaja tudi iz konteksta celotne obrazložitve. Do odločilnih navedb tožeče stranke pa se je sodišče prve stopnje opredelilo.
ZVEtL-1 člen 3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZPP člen 158.
nepravdni postopek - zavrnitev predloga za povračilo stroškov - postopek po ZVEtL - namen ZVEtL - ureditev razmerja - interes strank za ureditev razmerja - uvedba postopka v interesu vseh udeležencev - javni interes - umik predloga v nepravdnem postopku
Postopek je bil izveden tudi v interesu udeleženke (občine), saj je šlo za ureditev pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. V postopkih, ki se vodijo po ZVEtL-1, je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo prvega odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo petega odstavka 35. člena ZNP. Zgolj dejstvo, da je bil predlog umaknjen, še ne upravičuje uporabe določbe petega odstavka 35. člena ZNP.
Nepravdni postopek je specifičen, kar še posebej velja za postopke, ki se vodijo po ZVEtL-1, katerih namen je ureditev določenega razmerja, ki je v interesu vseh udeležencev postopka, posebej pa je poudarjen tudi javni interes, v primerjavi z drugimi nepravdnimi postopki ali s pravdnim postopkom, kjer se zasleduje večinoma le zasebnopravni interes pravdnih strank.
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 393, 393/3, 394, 394/1, 394/2. ZIZ člen 102, 137.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - prihranki
Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala.
Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega.
Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice.
Relevanten je izvedenčev zaključek oziroma mnenje, da pri obdolžencu obstaja nevarnost, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja, v kolikor bo še naprej užival alkoholne pijače. Ta verjetnost pa je, daglede na dosedanji potek obdolženčevega zdravljenja odvisnosti od alkohola, tudi po sodbi pritožbenega sodišča velika in ob tem, ko tudi pritožba ne trdi, da bi obdolženec že naredil kakšen korak v smeri odvajanja od alkohola, s čemer bi minimaliziral možnost ponovnega kriminalnega recidiva, seveda ne mora biti dvoma v pravilnost in sprejemljivost zaključka sodišča prve stopnje o obdolženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti, ki jo je tudi po sodbi pritožbenega sodišča moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom.