Dolžnica odločilnih ugotovitev v pritožbi ne izpodbija, obenem pa priznava, da v roku ni plačala sodne takse. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine terja vrednotenja ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določenih odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Pri presoji pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode posameznemu oškodovancu, saj je takšna nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 11, 154, 155, 155/1, 156.
predlog za začetek postopka prisilne poravnave - zavrnitev predloga - sklep o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - presoja vseh okoliščin - objektivno merilo - učinkovito varstvo interesov - umik vloge
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Obseg potrebnih stroškov mora ostati v razumnih okvirjih, saj se mora v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPP postopek opraviti brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Merilo za določitev obsega stroškov, ki se povrnejo, je objektivno. Obseg stroškov, ki jih mora po načelu uspeha stranki povrniti nasprotna stranka, se skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo interesov stranke. Pri tem pa se seveda ne sme zaiti v drugo skrajnost, da ne bi bila stranki odvzeta pravica do sodnega varstva in pravica do izjave v postopku.
Pritožniki pravilno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje dolžniku priznalo tako stroške za ugovor zoper predlog za začetek postopka kot tudi za sestavo vloge z dne 21. 3. 2017, čeprav je dolžnik s prvo vlogo zgolj predložil pooblastilo, z drugo vlogo pa vsebinsko ugovarjal predlogu za začetek postopka upniške prisilne poravnave. Zato bi sodišče moralo pravilno dolžniku za obe vlogi skupaj, ki po svoji vsebini predstavljata ugovor zoper predlog za začetek postopka, priznati 3000 točk po Odvetniški tarifi.
ZD člen 142. OZ člen 186, 190, 393, 393/1, 393/2, 394, 395.
denarne obveznosti - deljive obveznosti - nedeljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov - domneva solidarnosti - neupravičena obogatitev - nepogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - osebna odgovornost dediča - solidarna odgovornost dedičev - obseg odgovornosti - vrednost podedovanega premoženja - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obremenitev nepremičnin s hipoteko
Solidarnost obveznosti se ne domneva. Ob ugotovitvi, da gre za obveznost, ki je nastala po pravilih o neupravičeni obogatitvi, sta domnevna prodajalca nepremičnin oziroma pravni nasledniki dolžna plačati svoj del obveznosti.
Osebna odgovornost dedičev se kaže v tem, da upnik zahtevka na izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, kot tudi v tem, da dedič odgovarja za dolg zapustnika z vsem svojim premoženjem (tudi lastnim) in ne samo s podedovanim.
Dediči morajo računati s tem, da za dolgove zapustnika odgovarjajo tudi s svojim premoženjem (do višine vrednosti podedovanega premoženja) in ne le s podedovanim, zato morajo ustrezno aktivno ravnati pri poplačilu zapustnikovih upnikov. Pri tem v svoji izbiri, kateremu upniku dati prednost pri poplačilu, niso povsem avtonomni. Če je dal zapustnik prednost določenim upnikom in dopustil, da so svoje terjatve zavarovali s hipotekami na njegovih nepremičninah, imajo enako možnost tudi dediči.
ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZUreP-2 člen 297, 297/2. ZNP člen 37.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - prodajna pogodba za nepremičnino - urejanje prostora - upravni organ - odločba upravnega organa - razlastitveni upravičenec - denarno nadomestilo - sporazum o odškodnini ali nadomestilu
Dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje.
ZST-1 določa količnik za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari - postopek na splošno v individualnih delovnih sporih premoženjske narave v tar. št. 2321 v višini 2,0, ki se pomnoži s takso glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1 oziroma priloga 1). Ta količnik je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno, pri čemer pa je zmotno štelo, da se je toženka pritožila zoper sodbo v celoti in je bistvena vrednost spornega predmeta 78.841,26 EUR. Četudi je toženka v pritožbi navedla, da izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v celoti, je šteti, da sega obseg izpodbijanja, do koder sega pritožnikov pravovarstveni interes, torej da sodbo sodišča prve stopnje toženka izpodbija v delu, v katerem ni uspela, tj. v ugodilnem delu v vrednosti 58.861,26 EUR (da se toženka pritožuje le zoper ta del sodbe je razbrati tudi iz obrazložitve pritožbe). Upoštevaje to vrednost je sodna taksa odmerjena previsoko, pravilno bi bila v višini 818,00 EUR.
ZVO-1 člen 4. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/2. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (2009) člen 11, 11/1, 11/2, 30a/1, 30a/3. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda v Občini Kamnik (2009) člen 30. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kamnik (2018) člen 36, 36/5, 38, 38/1.
neupravičena obogatitev - plačilo komunalnih storitev - oskrba s pitno vodo - interno vodovodno omrežje - vodovodna cev - popravilo poškodovane stvari - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - cena storitev - metodologija oblikovanja cen - merilno mesto - razlaga predpisa - namenska razlaga
Iz dobavljene pitne vode je nastala komunalna odpadna voda, zato se je, v skladu z veljavno zakonodajo, cena opravljanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode oblikovala glede na količino komunalnih odpadnih voda le v primeru, če bi imel uporabnik nameščeno merilno napravo, ki bi merila količine odpadnih voda.
Do odpisa vodarine je lahko upravičen le uporabnik, ki mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti oziroma malomarnosti glede nastanka okvare, takšna skrbnost pa se od njega pričakuje tudi pri sanaciji okvare.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku
Sodišče mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - nedenarna terjatev - vzpostavitev prejšnjega stanja
Dejstvo, da dolžnik na zadnjem delu trase sanacije sploh ni izvedel, v postopku ni bilo sporno. Pravilno je zato sodišče prve stopnje mnenju izvedenke sledilo pri zaključku o izpolnitvi obveznost po izvršilnem naslovu s strani dolžnika, saj nejasnosti glede (za ta postopek) relevantnih okoliščin v zvezi z izpolnitvijo obveznosti ni bilo.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - neupravičen izostanek z naroka - zahteva za izvedbo naroka - zahteva za izločitev sodnika - oprava naroka - izdaja sodbe - obvestitev stranke o zavrnitvi predloga za preložitev naroka
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti izdalo na podlagi določbe 3. odstavka 454. člena ZPP. Po tej določbi izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa na narok ne pride, čeprav je bila v redu vabljena.
Toženec razpravljajoči sodnici, ki je kljub njegovi zahtevi za izločitev dne 30. 9. 2020 opravila razpisan narok v njegovi odsotnosti, neutemeljeno očita kršitev iz 1. odstavka 74. člena ZPP. Določba 74. člena ZPP namreč pooblašča sodnika, da lahko kljub zahtevi za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred sodiščem konča. Ker je bila torej njegova zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP zavrnjena kot neutemeljena pred izdajo izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, obstoja kakšnih drugih izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP pa toženec tudi v pritožbi ne navaja, zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Zakon tudi ne predpisuje obveznosti sodišča, da bi moralo o sprejetem sklepu, da prošnji za preložitev naroka ne bo ugodilo, obvestiti stranko, ki je preložitev predlagala, takšna pa je tudi ustaljena in enotna sodna praksa sodišč, ki je že zavzela stališče, da se mora stranka, če ne prejme obvestila o preklicu naroka, le-tega udeležiti, ker sicer sam odgovarjajo za morebitne posledice izostanka z naroka.
Posledic neopravičenega izostanka z naroka 3. odstavek 454. člena ZPP ne veže zgolj na poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo, zato sta pravna teorija in tudi sodna praksa že zavzeli stališče, da posledice izostanka nastopijo zaradi izostanka iz kateregakoli naroka.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - umik predloga za začetek stečajnega postopka - pravočasnost umika
Res je stečajni postopek, tudi postopek osebnega stečaja, generalna izvršba. Vendar pa je njegov namen drugačen, kot pa je namen izvršilnega postopka. Stečajni postopek se namreč ne vodi le v korist upnika – predlagatelja postopka, temveč v korist vseh upnikov. Ravno zato je, drugače kot v izvršilnem postopku, ko si lahko predlagatelj postopka vsak čas premisli in predlog umakne, določeno, do kdaj je v stečajnem postopku mogoče umakniti predlog. Do izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja gre za razmerje med predlagateljem postopka in dolžnikom, v trenutku izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka pa v to razmerje vstopijo vsi dolžnikovi upniki, ki lahko uveljavijo poplačilo svojih terjatev v tem postopku. Z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka se predhodni postopek konča in se začne glavni postopek zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). To je torej tisti trenutek, ki je v pravdnem postopku ekvivalenten končanju glavne obravnave iz drugega odstavka 188. člena ZPP, ko je tožbo še mogoče umakniti.
Vsak stečajni postopek prizadene ustavne pravice stečajnega dolžnika, vendar pa te kršitve dolžnik lahko uveljavlja le s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, kasneje pa ne več.
S tem ko pa je bil okrožni sodnik izločen od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi ter je bila zadeva dodeljena novi sodnici, pa se je procesna situacija, kot je bila predvidena v sklepu z dne 4. 12. 2019, bistveno spremenila. Ne glede na napotilo v navedenem sklepu bi namreč morala nova sodnica v skladu z drugim odstavkom 450.č člena ZKP in načelom neposrednosti ponovno samostojno presoditi, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoj za sprejem sporazuma o priznanju krivde in zato ni dovolj, da je zgolj prebrala sklep prejšnjega (izločenega) sodnika o sprejemu sporazuma o priznanju krivde. Iz tega razloga imajo zagovorniki prav, da bi moral v obravnavani zadevi biti ponovno opravljen predobravnavni narok in ker tega ni storila, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00043680
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 220, 220/1.
dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - poškodovanje tuje stvari - zavrženje kazenske ovadbe - zavrženje vloge - utemeljen sum - nepopolna vloga
Navedbe iz vloge oškodovanke kot tožilke z nobeno konkretno okoliščino, kaj šele z dokazom oziroma vsaj indicem ne izkazujejo zahtevanega dokaznega standarda – utemeljenega suma, da je obdolženi A. G. storil po oškodovanki očitano mu kaznivo dejanje. V zavrženi oškodovankini kazenski ovadbi je v tej smeri nakazana le oškodovankina domneva, ″da je to (op. kaznivo dejanje) posledica največje strasti nagajanja dr. A. G. iz P.‶, brez kakršnekoli dodatne argumentacije.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZPP člen 14, 206, 206/2.
vezanost civilnega sodišča na obsodilno sodbo kazenskega sodišča - kazenski postopek - vložitev izrednega pravnega sredstva - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka
Res je, da je pravdno sodišče v skladu s 14. členom ZPP, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, vendar odločitev o predmetnem tožbenem zahtevku ni odvisna od tega ali je bilo storjeno kaznivo dejanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
V konkretnem primeru gre za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne za odpoved večjemu številu delavcev, tako da tožena stranka ni bila dolžna konkretneje opredeliti kriterijev za izbiro presežnega delavca, pač pa se je po svoji presoji odločila za odpoved tožnici, pri čemer ni ovire, da se delodajalec odloči za delavca, ki je "najmanj zainteresiran" za delo. Sodišče je bilo dolžno preverjati le, ali je bila tožnica diskriminirana, kar je tudi pravilno ugotovilo, da ni bila.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost vloge - prepozen predlog - predlog za obročno plačilo globe
Storilec v svoji vlogi, ki jo je poslal organu, pristojnemu za davčno izvršbo po elektronski pošti 21. 11. 2020, prosil, da se mu omogoči družbeno koristno delo, če pa to ni mogoče, pa obročno odplačevanje globe za dobo 1 leta. Organ, pristojen za davčno izterjavo je to vlogo pravilno odstopil sodišču zaradi odločanja o predlogu za nadomestitev globe, saj je za odločanje o tem predlogu pristojno sodišče. Slednje pa je postopalo v celoti pravilno, ko je odločalo le o tistem delu vloge, v katerem storilec predlaga nadomestitev globe.