predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost vloge - prepozen predlog - predlog za obročno plačilo globe
Storilec v svoji vlogi, ki jo je poslal organu, pristojnemu za davčno izvršbo po elektronski pošti 21. 11. 2020, prosil, da se mu omogoči družbeno koristno delo, če pa to ni mogoče, pa obročno odplačevanje globe za dobo 1 leta. Organ, pristojen za davčno izterjavo je to vlogo pravilno odstopil sodišču zaradi odločanja o predlogu za nadomestitev globe, saj je za odločanje o tem predlogu pristojno sodišče. Slednje pa je postopalo v celoti pravilno, ko je odločalo le o tistem delu vloge, v katerem storilec predlaga nadomestitev globe.
Glede na to, da je odpadla pravna podlaga (pravnomočna sodna odločba) za vsa izplačila na podlagi sodbe sodišča I Pd 1276/2014 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 594/2015 je bila toženka s plačilom neupravičeno obogatena, pri čemer prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška - pravno odločilna dejstva
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje, da je prekoračila hitrost vožnje zaradi napak v delovanju avtomobila, ki ga je vozila prvič, saj je avto med vožnjo začel izgubljati moč in je v strahu, da bi obstali, pritisnila na plin, avto pa je poskočil in pospešil tako, da je prekoračila dovoljeno hitrost vožnje v naselju.
Določba petega odstavka 22. člena ZP-1, na katero se sklicujejo tudi zagovorniki v pritožbi, predpisuje, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije motornih vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerimi je bilo je doseženo predpisano število kazenskih točk. Vendar je sklicevanje na to določbo neutemeljeno, saj v obstoječi zakonodaji nima izpeljave v posebnem zakonu.
prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti
Če obstajajo enake okoliščine, ki utemeljujejo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti pri vseh okrajnih sodiščih na območju višjega sodišča, prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče na območju tega višjega sodišča ni upravičen oziroma utemeljen.
ZJU člen 54, 54/1, 68, 68/1, 68/1-2, 68/3.. ZZZ-1 člen 34, 34/1.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavca - transformacija pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka ni dokazala obstoja razloga, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 27. 8. 2018, in sicer nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke D.D.
prenos krajevne pristojnosti - okrajno sodišče - drugi tehtni razlogi
Razlog, ki ga predlagateljica v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, po oceni višjega sodišča izpolnjuje pogoj iz določbe prvega odstavka 35. člena ZKP in sicer, da so za prenos krajevne pristojnosti podani drugi tehtni razlogi: združitev in enotno obravnavanje dveh kazenskih zadev po dveh obtožnih predlogih zoper iste obdolžence oziroma oškodovance, zaradi medsebojno povezanih kaznivih dejanj.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZPP člen 14, 206, 206/2.
vezanost civilnega sodišča na obsodilno sodbo kazenskega sodišča - kazenski postopek - vložitev izrednega pravnega sredstva - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka
Res je, da je pravdno sodišče v skladu s 14. členom ZPP, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, vendar odločitev o predmetnem tožbenem zahtevku ni odvisna od tega ali je bilo storjeno kaznivo dejanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00043680
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 220, 220/1.
dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - poškodovanje tuje stvari - zavrženje kazenske ovadbe - zavrženje vloge - utemeljen sum - nepopolna vloga
Navedbe iz vloge oškodovanke kot tožilke z nobeno konkretno okoliščino, kaj šele z dokazom oziroma vsaj indicem ne izkazujejo zahtevanega dokaznega standarda – utemeljenega suma, da je obdolženi A. G. storil po oškodovanki očitano mu kaznivo dejanje. V zavrženi oškodovankini kazenski ovadbi je v tej smeri nakazana le oškodovankina domneva, ″da je to (op. kaznivo dejanje) posledica največje strasti nagajanja dr. A. G. iz P.‶, brez kakršnekoli dodatne argumentacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00044240
OZ člen 346, 347, 347/1.. ZPP člen 8.. ZZZDR člen 56, 56/3.
delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje - vlaganja v posebno premoženje enega partnerja - načelo enotnosti skupnega premoženja - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - kreditna pogodba - verzijski zahtevek - zastaralni rok - posli, ki presegajo redno upravljanje - dokazna presoja
V obravnavani zadevi je pravno relevantno, da je tožnica v času izvenzakonske skupnosti pridobila z najetjem kredita finančna sredstva, ki sta jih pravdni stranki in člani njune družine porabljali za povečanje in ohranitev skupnega premoženja ali za druge finančne izdatke, ki so bremenili družino.
KZ-1 člen 191, 191/1.. KZ člen 121, 121/1.. ZKP člen 236, 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/3.. ZP-1 člen 109.
nepremoženjska škoda za poseg v osebnostne pravice - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini
V skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP do povrnitve škode nima pravice tisti kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil da mu je bila odvzeta prostost.
URS člen 29. KZ-1 člen 49, 90, 90/1, 90/3, 173, 173/3.
pravica do učinkovite obrambe - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - rok za začetek kazenskega pregona - odmera kazni
Obdolžencu v postopku pred sodiščem prve stopnje obramba ni bila z ničemer kršena, še manj pa onemogočena. Zato je pritožba, ki to zatrjuje, neutemeljena. Čas storitve kaznivega dejanja, ki je v opisu kaznivega dejanja natančno časovno opredeljen, je obdolžencu omogočal učinkovito obrambo ne samo glede vsebine posameznih očitkov iz obtožbe, temveč tudi glede v pritožbi posebej izpostavljene relevantne časovne komponente izvrševanja kaznivega dejanja, torej z vidika presoje, ali je deloval v posebej opredeljenem času, to je do oškodovankine starosti do 15 let. Z vidika historičnega dogajanja je opis kaznivega dejanja časovno dovolj določno opredeljen in zato v pritožbi zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana, posledično pa takšna časovna opredelitev časa storitve kaznivega dejanja, kot je navedena v prvostopnem krivdoreku, tudi ni z ničemer okrnila pravice do učinkovite obrambe in niso bila kršena jamstva iz 29. člena Ustave RS.
Pravica tožeče stranke, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, ne pomeni, da mora sodišče njenim navedbam tudi slediti, niti se sodišče ni dolžno opredeliti do vseh navedb pravdnih strank, temveč le do odločilnih navedb, odgovor na strankine navedbe pa lahko izhaja tudi iz konteksta celotne obrazložitve. Do odločilnih navedb tožeče stranke pa se je sodišče prve stopnje opredelilo.
S tem ko pa je bil okrožni sodnik izločen od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi ter je bila zadeva dodeljena novi sodnici, pa se je procesna situacija, kot je bila predvidena v sklepu z dne 4. 12. 2019, bistveno spremenila. Ne glede na napotilo v navedenem sklepu bi namreč morala nova sodnica v skladu z drugim odstavkom 450.č člena ZKP in načelom neposrednosti ponovno samostojno presoditi, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoj za sprejem sporazuma o priznanju krivde in zato ni dovolj, da je zgolj prebrala sklep prejšnjega (izločenega) sodnika o sprejemu sporazuma o priznanju krivde. Iz tega razloga imajo zagovorniki prav, da bi moral v obravnavani zadevi biti ponovno opravljen predobravnavni narok in ker tega ni storila, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZVEtL-1 člen 3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZPP člen 158.
nepravdni postopek - zavrnitev predloga za povračilo stroškov - postopek po ZVEtL - namen ZVEtL - ureditev razmerja - interes strank za ureditev razmerja - uvedba postopka v interesu vseh udeležencev - javni interes - umik predloga v nepravdnem postopku
Postopek je bil izveden tudi v interesu udeleženke (občine), saj je šlo za ureditev pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. V postopkih, ki se vodijo po ZVEtL-1, je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo prvega odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo petega odstavka 35. člena ZNP. Zgolj dejstvo, da je bil predlog umaknjen, še ne upravičuje uporabe določbe petega odstavka 35. člena ZNP.
Nepravdni postopek je specifičen, kar še posebej velja za postopke, ki se vodijo po ZVEtL-1, katerih namen je ureditev določenega razmerja, ki je v interesu vseh udeležencev postopka, posebej pa je poudarjen tudi javni interes, v primerjavi z drugimi nepravdnimi postopki ali s pravdnim postopkom, kjer se zasleduje večinoma le zasebnopravni interes pravdnih strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovedi
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2020 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (4. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Šlo je za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 2. 2020, sklenjene za določen čas - do 30. 6. 2020. To, da je bila odpoved podana že drugi dan trajanja pogodbe o zaposlitvi, ni odločilno dejstvo spora, saj načeloma ni nemogoče celo v tako kratkem času ugotoviti neuspešnost poskusnega dela. Kot iz izpodbijane sodbe, tudi iz pritožbe izhaja, naj bi se očitki tožnici nanašali tudi na čas pred 28. 2. 2020, t.j. na čas, ko je bila med strankama sklenjena predhodna pogodba o zaposlitvi za določen čas, kar pa ne more biti upoštevna podlaga za odpoved kasneje sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Napačna navedba v obrazložitvi sodbe, da je sodišče med drugim zaslišalo tudi „sedmo tožnico“, ne predstavlja procesne kršitve, ki bi lahko kvarno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Gre za očitno pisno pomoto, saj na strani tožeče stranke sedme tožnice ni, pač pa je sedmi tožnik. Za odpravo takšnih nebistvenih pisnih pomot je zakonodajalec v 328. členu ZPP predvidel možnost izdaje popravnega sklepa.
Ker glede na zgoraj pojasnjeno sodišče torej ne ugotavlja oz. presoja, ali je prekršek, ki ga je storilec storil v preizkusni dobi, mogoče šteti za hujši prekršek na podlagi okoliščin konkretnega primera, se sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno opredeljevati in posebej razlagati, zakaj šteje, da storilčevo ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake za izdajo izpodbijanega sklepa.
Pritožbene trditve, v katerih storilec izraža obžalovanje za storjeni prekršek in kritičen odnos do lastnega ravnanja, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in ne morejo predstavljati podlage za predlagano spremembo izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00044535
OZ člen 83, 364, 364/2, 965, 965/2.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja - zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora - splošni pogoji zavarovanja - dogovorjena zavarovalna vsota - izčrpanje zavarovalne vsote - razlaga pogodbenih določil - zastaranje odškodninske terjatve - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico
Po drugem odstavku 965. člena OZ že z nastopom zavarovalnega primera (v tem primeru škoda, ki je posledica opustitve, kršitve ali storjene napake pri izvajanju poklicne dolžnosti uprave) za oškodovanca nastane lastna pravica zahtevati povrnitev škode. To pomeni, da ne drži trditev, da tožeča stranka ni mogla od tožene uveljavljati zahtevkov iz odškodninske odgovornosti članov prejšnjih uprav, če njihova odgovornost ni bila najprej ugotovljena v samostojni pravdi. Tako stališče bi bilo v nasprotju z namenom drugega odstavka 965. člena OZ.