povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - pravična odškodnina - enotna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - mesečna renta - prispevki za socialno varnost
Teža utrpelih poškodb, intenzivnost in trajanje tako prestanih kot bodočih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, kakor tudi specifičnosti tožnikovega primera (njegova starost ob škodnem dogodku, življenjske aktivnosti pred škodnim dogodkom, služba, in podobno), narekujejo, da pravična odškodnina za navedeno škodo, ob pravilni uporabi materialnega prava (179. in 182. člen Obligacijskega zakonika) predstavlja 50.000,00 EUR oziroma 42,3 povprečnih mesečnih neto plač za zaposleno osebo v Republiki Sloveniji. Pravilna pa je nadaljnja toženkina graja glede plačila prispevkov od mesečne rente. Skladno z 2. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost, toženka kot zavarovalnica, ni zavezanka za plačilo prispevkov za socialno varnost.
dokazno breme stranke - plačilo članarine - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti
Tožena stranka je zatrjevala neobstoj dolga zaradi že izvršenih plačil, zato je bilo na toženi stranki, da dokaže plačilo članarine, kar pa ji ni uspelo.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršljiva sodna poravnava - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - naknadna odprava izvršilnega naslova - dejansko stanje v času izdaje odločbe - učinkovanje začasne odredbe - izvršilni stroški dolžnika - stroški ugovornega postopka
Pri odločanju o ugovoru je treba upoštevati okoliščino obstoja izvršilnega naslova ob času odločanja o ugovoru. Ugovor je namreč mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru paziti po uradni dolžnosti.
Upnikov izvršilni naslov je začasno izgubil pravni učinek, saj ga je začasno nadomestila začasna odredba. Začasna odredba pa učinkuje še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi. S tem pa je odpadla tudi temeljna predpostavka obravnavane izvršbe.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - razpis naroka v sporu majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje tako in kolikor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako je dovoljen le pritožbeni razlog po drugem odstavku 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve določb postopka) ne pa po prvem odstavku 339. člena ZPP (relativne bistvene kršitve določb postopka) in seveda pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Tožena stranka je imela možnost svoje trditve dokazovati ne le z listinskimi dokazi, temveč tudi z drugimi dokazi kot je zaslišanje strank ali zaslišanje prič, kar pa pomeni, da bi morala takšne dokaze predlagati in zaradi njihove izvedbe zahtevati izvedbo naroka, pa se je temu izrecno odrekla. Sodišče prve stopnje je tako pravilno postopalo skladno z določbo drugega odstavka 454. člena ZPP in o spornem dejanskem stanju odločilo na podlagi predloženih pisnih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045307
DZ člen 161. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 350/2.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - korist otoka - ogroženost otroka - varstvo in vzgoja otroka - spremenjene okoliščine - sprememba stikov - osebni stiki z otrokom - stiki pod nadzorom - nasprotni udeleženci - dejansko stanje - nasilje v družini - prepoved približevanja
Pritožbeno sodišče je povzelo dosedanji tek postopka tudi iz razloga, da bi na ta način ponazorilo dinamiko spremenjenih stikov nasprotnega udeleženca z otrokom glede na spremenjene okoliščine, kar dodatno potrjuje, da zaradi določenega obsega stikov, ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil otrok ogrožen.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvajanje dokazov - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljene sodne izvedenke medicinske stroke) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo (konkretizirano) izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede pritožnika izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047493
ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5, 11. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - škodni dogodek - delovna nesreča - nepremoženjska in premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - dolžna skrbnost - neskrbno ravnanje oškodovanca - stopnja skrbnosti - vzrok za nastanek škode - varstvo in zdravje pri delu - delovni stroj kot nevarna stvar - dokaz s sodnim izvedencem - povračilo stroškov postopka - pravdni stroški po uspehu
V konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost tožnikovega delodajalca. Da gre za objektivno odgovornost, je sodna praksa namreč štela le v okoliščinah in primerih, ko je šlo za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se ji pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari posveti vsa dolžna skrbnost.
Glede na način delovanja predmetnega dvigala, da že vsaka najmanjša pomanjkljivost lahko povzroči padec obdelovanca z vilic, da namestitev vilic zahteva izredno prisotnost delavca v smislu zbranosti in koncentracije, da mesta, na katera je vilice potrebno vpeti na obdelovancu, niso označena ter da je tožnik na dvigalu, ki za to ni bilo primerno, delal stalno, tožnikovo ravnanje, ki je obdelovance vpenjal in dvigoval skrbno in pazljivo, ni mogoče razumeti kot ravnanje v nasprotju z navodili. Skladno s sodno prakso namreč vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, namreč še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer je treba pri delovnih nesrečah kot merilo skrbnosti vzeti povprečnega, ustrezno usposobljenega delavca za določeno vrsto dejavnosti.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZS člen 83, 83/4. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2, 2/6.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje teka roka
Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se petnajstdnevni rok iztekel v ponedeljek 16. 11. 2020. Na ta dan pa je že začela veljati Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Ta pa je v šestem odstavku 2. točke med drugim določala, da procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo in da procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se rok za plačilo sodne takse tako moral izteči šele 1. 2. 2021.
začasna odredba - stiki - onemogočanje stikov z očetom - kršitev sodne poravnave - sklep o izreku denarne kazni - denarna kazen - zdravstvene težave - bolezen otroka
Iz mnenja CSD izhaja, da je otrok navezan na oba starša in se ob njima dobro počuti, pa vendar na podlagi sodne odločbe otrok večinoma časa preživi pri dolžnici, v sodni poravnavi pa je tudi posebej določeno, da dolžnica lahko zavrne stik, če je upnik pod vplivom alkohola, zato je še toliko bolj pričakovana in poudarjena njena dolžnost, da spoštuje in izvršuje začasno odredbo, ko gre za stike upnika z otrokom.
Presoja utemeljenosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je dolžnico denarno kaznovalo, je vezana predvsem na oceno njenih ravnanj ob izročitvi otroka upniku ob stikih 4. 7. 2020 in 5. 7. 2020. Zdravstvena dokumentacija potrjuje otrokove zdravstvene težave s spanjem in utrujenostjo, pa vendar pritožbeno sodišče sledi prepričljivim argumentom sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da dolžnica ni dokazala, da bi prav v nočeh pred (dvema zaporednima) stikoma, otrok imel zdravstvene težave, ki jih opisuje dolžnica, in zaradi katerih otroka ni mogla predati upniku ob dogovorjeni (oziroma sodno določeni) uri.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046235
ZIZ člen 55. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti - učinek vpisane hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zastavni dolžnik - glavni dolžnik - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo
Za nastop učinka po 142. členu SPZ je bistveno, da je bila neposredna izvršljivost notarskega zapisa v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi, in sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen. Tako iz rednega izpiska iz zemljiške knjige kot tudi iz zgodovinskega izpiska izvedene pravice/pravnega dejstva pri konkretnih dolžnikovih nepremičninah je namreč razvidno, da je neposredna izvršljivost vpisana v točki b) opisa vpisane pravice, z začetkom učinkovanja vpisa od 24. 4. 2009, dolžnik pa je bil v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik z dnem učinkovanja vpisa od 21. 3. 2011. Dejstvo je torej, da sta v že v času, ko je dolžnik postal lastnik konkretnih nepremičnin, pri le-teh bili vpisani hipoteka in neposredna izvršljivost notarskega zapisa.
Zgolj dejstvo, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena še šifra tega vpisa - številka 706, tudi po presoji višjega sodišča ni odločilno, saj je kljub odsotnosti navedene šifre iz zapisa pod hipoteko v točki b), da se „zaznamuje neposredna izvršljivost“, dejstvo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa jasno in nedvoumno razvidno. Tako je (bilo) javno objavljeno za pravni promet bistveno dejstvo, da so konkretne nepremičnine obremenjene s hipoteko ter da se lahko upnik glede na neposredno izvršljivost notarskega zapisa z realizacijo hipoteke poplača neposredno v izvršbi.
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati (publicitetno načelo; 6. člen ZZK-1). Glede na navedeno se vpisana hipoteka šteje kot veljavna, vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige. Ena od posebnosti zemljiškoknjižnega prava je namreč ta, da se morajo pravice materialnega prava uklanjati pravicam formalnega prava, zato prenehanje hipoteke v materialnopravnem smislu samo zase ne pomeni že tudi prenehanja te pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045302
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 965. ZPP člen 213, 243, 285, 339, 339/1-8, 354. URS člen 22.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - sodni izvedenec - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec za varstvo pri delu - izvedensko mnenje - škodni dogodek - vzročna zveza - soodgovornost za škodo - objektivna in krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme - nevarna stvar - nevarna dejavnost - strokovno vprašanje - zaščitna oprema
Tožnik trdi, da se je sveder odlomil zaradi nepravilnega ravnanja toženkinega zavarovanca. Dokaz z izvedencem s področja varnosti in zdravja pri delu je brez dvoma primeren dokaz za ugotovitev pravno pomembnega dejstva, kakšno je varno in ustrezno vrtanje v kovino z ročnim električnim vrtalnikom. Okoliščina, da je ročni električni vrtalnik namenjen splošni uporabi, ne vodi avtomatično k sklepu, da za njegovo uporabo ni potrebno nikakršno strokovno znanje.
Pasivna legitimacija tožene stranke v obravnavani zadevi izhaja iz s povzročiteljem škode sklenjene zavarovalne pogodbe (v skladu s 15. členom ZOZP), ta pa izvira iz obdobja (31. 12. 2011) pred sprejemom novele ZPIZ-2B. Takrat, ko je tožena stranka jamčila po pogodbi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti v času škodnega dogodka (leta 2013), kasnejša ureditev iz novele ZPIZ-2B (začela veljati 1. 1. 2016) še ni veljala. Več let po sklenjeni zavarovalni pogodbi spremenjen obseg potencialne obveznosti odgovornostne zavarovalnice (na podlagi spremenjene zakonodaje) predstavlja vidik, ki ga stranki zavarovalne pogodbe ob njenem sklepanju nista mogli predvideti. Jamstvo za nepredvidljive obveznosti po zavarovalni pogodbi tožene stranke tako že po temelju ni podano, zato ni bistveno, kdaj je tožeča stranka zavarovancu z odločbo priznala nadomestilo za invalidnost.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - refundacija nadomestila plače - čakanje na delo - nastop zavarovalnega primera
Nastop zavarovalnega primera - bolniškega staleža spremeni razlog delavčeve odsotnosti. Delavka tožene stranke zaradi bolezni tako začasno ni več mogla opravljati obveznosti iz delovnega razmerja, ki ji jih je odredil delodajalec (čakati na delo in biti pripravljena vrniti se na delo po pozivu). Okoliščina, na katero se sklicuje tožeča stranka, tj., da bi morala tožena stranka za spremembo razloga delavkine odsotnosti delavki osebno vročiti poziv na delo, tudi po presoji višjega sodišča ne vpliva na pravilnost presoje sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044606
ZIZ člen 15, 239, 270, 270/1, 270/2, 271, 271/1, 271/1-2. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 365, 365-2. OZ člen 96, 103, 104, 105, 106.
postopek zavarovanja denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja upnikove terjatve - dokazni standard verjetnosti - zahtevek za vračilo prejete kupnine - izročitev denarja - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - sklep o zavrnitvi ugovora - nestrinjanje z dokazno oceno - dokazna ocena verodostojnosti prič - stroški postopka zavarovanja - končna odločba
Za subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve. O tem se je sodišče v konkretnem primeru lahko prepričalo na podlagi SMS korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da je toženec tožniku sam potrdil, da je prejeti denar že porabil oziroma ga nima več. Ker ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima kakšno drugo vrednejše premoženje, za obravnavane gozdne parcele pa je grozil, da jih bo prodal drugim, je ugotovljena brezposelnost toženca le še dodatna okoliščina, ki ob konkretno izkazanem razpolaganju s premoženjem dodatno potrjuje pravilnost presoje o izkazani subjektivni nevarnosti na strani toženca.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva ali novi dokazi - poročilo - izvedensko mnenje
Ni nerazumljiv zaključek sodišča prve stopnje, da k zahtevi za obnovo postopka priloženo Poročilo o kakovosti psiholoških izvedenskih mnenj z dne 1. 7. 2019 (v nadaljevanju Poročilo), ki ga je za Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdelal izredni prof. I.A., ne predstavlja nov dokaz. Sodišče prve stopnje je v točki 19 izpodbijanega sklepa obširno obrazložilo, da je opisano zatrjevanje obrambe, da bi naj bil izvedenec psihiatrične stroke mag. M.V., dr. med. pristranski, bilo že preizkušeno in da je bilo o njem že tudi odločeno tako s sodbama prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, s katerima je bil predlog za izločitev izvedenca zavrnjen. Obe sodbi nižjih sodišč pa je nato preizkusilo še Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo I Ips 37795/2016 z dne 18. 4. 2019, s katero je pomisleke obrambe zavrnilo. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj Poročilo, ki ga je kot nov dokaz predstavila obramba, ni nov dokaz. Navedeno poročilo se namreč ne nanaša na konkretno kazensko zadevo, kakor tudi ne na konkretno izvedensko mnenje mag. V., dr. med. Poročilo se nanaša na psihološka izvedenska mnenja, ki ne spadajo v področje medicine. Mag. V., dr. med. pa je izvedensko mnenje izdelal kot stalni sodni izvedenec psihiatrične stroke, psihiatrija pa spada v področje medicine. Pri tem pa je potrebno še poudariti, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje, ki ga je na predlog obrambe dopolnil, nato pa je bil še obširno zaslišan na glavni obravnavi, ko je odgovoril na vsa vprašanja obrambe. Zato ni bilo potrebno določiti novega izvedenca. Po določbi 258. člena ZKP sodišče zahteva mnenje drugega izvedenca, če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z izvedenčevim ponovnim zaslišanjem. Sicer pa pritožbeno sodišče še enkrat poudarja, da je sodišče prve stopnje izvedenca še obširno zaslišalo in s tem omogočilo obrambi vsestransko preveritev izvedenskega mnenja. Poročilo torej ni nov dokaz, saj se ne nanaša na konkretno kazensko zadevo in ne na konkretno izvedensko mnenje, ki ga je podal izvedenec mag. V., dr. med. kot stalni sodni izvedenec psihiatrične stroke, kar je bilo prav tako že poudarjeno.
Pripisovanje absolutne vezanosti na sodno prakso bi bilo v nasprotju s 125. členom Ustave Republike Slovenije, po katerem so sodniki vezani na ustavo in zakon. Sodna praksa ni nespremenljiva.
Bistveno pri zakonski domnevi je, da je predmet ugotavljanja presumptivna baza, ne pa neposredno relevantno pravno dejstvo oziroma zaključek. Upoštevajoč zakonsko domnevo iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1, sodišče torej ne ugotavlja, ali je bilo plačilo sodne takse pravočasno, ampak, ali je bilo denarno nakazilo izvršeno preko ponudnika plačilnih storitev in prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu. Plačilo sodne takse bo štelo za pravočasno, če bosta izpolnjeni obe navedeni predpostavki domnevne baze za uporabo te določbe.
Predpogodba (v zvezi z namero nakupa nepremičnin) ni primerljiva z leasing pogodbo. Ara pogodbeniku ni bila izročena kot zaupana mu tuja stvar v pričakovanju, da bo le-ta morebiti vrnjena, temveč se je štela kot del kupnine, s čimer je šlo za tipično denarno protivrednost.
Obtoženi glede na svojo vlogo pooblaščenca prodajalca pri tem pravnem poslu ne more biti tisti, k bi v razmerju do oškodovanke zatajil ta denarna sredstva. Četudi so bila izročena neposredno njemu, je treba šteti, da je bil njihov prejemnik prodajalec.
Poleg vloge pooblaščenca prodajalca, obtoženca prepogodba zavezuje kot solidarnega poroka. Bistvena lastnost instituta poroštva (tudi solidarnega) je njegova akcesorna narava. Tako porok ne odgovarja za lastno obveznost, temveč za tujo. Solidarno poroštvo poroka ne povzdigne na položaj stranke posla. Pritožnica pravni položaj obtoženega zmotno enači z institutom pristopa k dolgu (432. člen OZ), kjer pristopnik stopi v zavezo poleg dolžnika, pri čemer pristopnik posledično odgovarja za lasten dolg in ne za tujega, kakor to velja pri poroštvu.
Četudi naj bi obtoženi s predmetnimi nepremičninami kot premoženjem iz njegove družinske sfere dejansko postopal kot z lastno zadevo ter vodil in usmerjal predmetni posel, ni nikjer predpostavljeno, da tega ni mogel početi zgolj kot pooblaščenec. Sorodstvena ali dednopravna razmerja (obtoženi kot vnuk in morebitni dedič prodajalca) za predmetni pravni posel z nobenega vidika niso pravno odločilna. Nenazadnje oškodovanka kot tožilka s pritožbo opredeljene obtoženčeve domnevne vloge kot dominus litis pravnega posla ni tako opredelila že v samem opisu kaznivega dejanja.
Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podala pravočasno v 15 dnevnem roku od prejema plačilnega naloga, se je rok za plačilo sodne takse podaljšal od odločitve sodišče prve stopnje o njenem predlogu 17. 12. 2019 za nadaljnjih 15 dni, torej se je iztekel 21. 1. 2020. Ker je sodno takso poravnala že 29. 11. 2019, ni mogoče šteti, da jo je plačala prepozno in je bil sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da je tožnica zaradi neplačila sodne takse tožbo umaknila in je postopek ustavilo, nepravilen. Zaradi neupoštevanja predloga za oprostitev plačila sodnih taks je prišlo do absolutne bistvene kršitve postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je do protispisnosti, katero je z izpodbijanim sklepom pravilno odpravilo.
Ker je bila pogodba o sklenitvi delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi) med pravdnima strankama sklenjena, ni materialno pravne podlage za uveljavljani povrnitveni zahtevek po določbi 4. točke pogodbe o sofinanciranju, ki povrnitev stroškov veže za primer, da ne pride do sklenitve delovnega razmerja med pogodbenima strankama, ne pa na nastop delovnega razmerja in z nastopom delovnega razmerja povezanim uresničevanjem pravic in obveznosti na podlagi opravljenega dela.
ZPP člen 458, 458/1, 495. OZ člen 103, 111, 619, 635, 635/2, 639.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - odgovornost za napake - prenehanje pravice - stvarna napaka - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do povračila škode - pravica do znižanja plačila - zmotna uporaba materialnega prava - nerazumljivost izreka sodbe - priznanje dejstev - neprerekana dejstva
Odstop od pogodbe je materialnopravni institut, urejen v 103. do 111. členu OZ, ki kot tak predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma, ne pa dejstva (praviloma je tako).
Za uporabo pravila, da se neprerekane trditve štejejo za resnične, je potrebno, da so te trditve sklepčne.