spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je bila po obrazloženem ugovoru toženke v izvršbi dopolnitev tožbe s strani tožnice vročena toženki v morebitni odgovor v roku 8 dni na dan 6. 11. 2020; da bi se navedeni rok sicer iztekel 14. 11. 2020, a se zaradi dejstva, da je šlo za soboto (ki je poleg nedelje dela prost dan), takrat ni iztekel; in da se zaradi omenjene odredbe, ker gre za nenujno zadevo, rok ni iztekel niti v ponedeljek 16. 11. 2020, ampak šele 1. 2. 2021, ko je bila omenjena odredba preklicana. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, in posledična izdaja sodbe dne 27. 11. 2020 iz razloga neprerekanih dejstev (ter tudi dokazov) sta glede na povedano zmotna in, kot pravilno ugotavlja pritožnica, pomenita absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti), saj toženki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Ker je bila pogodba o sklenitvi delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi) med pravdnima strankama sklenjena, ni materialno pravne podlage za uveljavljani povrnitveni zahtevek po določbi 4. točke pogodbe o sofinanciranju, ki povrnitev stroškov veže za primer, da ne pride do sklenitve delovnega razmerja med pogodbenima strankama, ne pa na nastop delovnega razmerja in z nastopom delovnega razmerja povezanim uresničevanjem pravic in obveznosti na podlagi opravljenega dela.
Predpogodba (v zvezi z namero nakupa nepremičnin) ni primerljiva z leasing pogodbo. Ara pogodbeniku ni bila izročena kot zaupana mu tuja stvar v pričakovanju, da bo le-ta morebiti vrnjena, temveč se je štela kot del kupnine, s čimer je šlo za tipično denarno protivrednost.
Obtoženi glede na svojo vlogo pooblaščenca prodajalca pri tem pravnem poslu ne more biti tisti, k bi v razmerju do oškodovanke zatajil ta denarna sredstva. Četudi so bila izročena neposredno njemu, je treba šteti, da je bil njihov prejemnik prodajalec.
Poleg vloge pooblaščenca prodajalca, obtoženca prepogodba zavezuje kot solidarnega poroka. Bistvena lastnost instituta poroštva (tudi solidarnega) je njegova akcesorna narava. Tako porok ne odgovarja za lastno obveznost, temveč za tujo. Solidarno poroštvo poroka ne povzdigne na položaj stranke posla. Pritožnica pravni položaj obtoženega zmotno enači z institutom pristopa k dolgu (432. člen OZ), kjer pristopnik stopi v zavezo poleg dolžnika, pri čemer pristopnik posledično odgovarja za lasten dolg in ne za tujega, kakor to velja pri poroštvu.
Četudi naj bi obtoženi s predmetnimi nepremičninami kot premoženjem iz njegove družinske sfere dejansko postopal kot z lastno zadevo ter vodil in usmerjal predmetni posel, ni nikjer predpostavljeno, da tega ni mogel početi zgolj kot pooblaščenec. Sorodstvena ali dednopravna razmerja (obtoženi kot vnuk in morebitni dedič prodajalca) za predmetni pravni posel z nobenega vidika niso pravno odločilna. Nenazadnje oškodovanka kot tožilka s pritožbo opredeljene obtoženčeve domnevne vloge kot dominus litis pravnega posla ni tako opredelila že v samem opisu kaznivega dejanja.
dokazno breme stranke - plačilo članarine - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti
Tožena stranka je zatrjevala neobstoj dolga zaradi že izvršenih plačil, zato je bilo na toženi stranki, da dokaže plačilo članarine, kar pa ji ni uspelo.
Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podala pravočasno v 15 dnevnem roku od prejema plačilnega naloga, se je rok za plačilo sodne takse podaljšal od odločitve sodišče prve stopnje o njenem predlogu 17. 12. 2019 za nadaljnjih 15 dni, torej se je iztekel 21. 1. 2020. Ker je sodno takso poravnala že 29. 11. 2019, ni mogoče šteti, da jo je plačala prepozno in je bil sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da je tožnica zaradi neplačila sodne takse tožbo umaknila in je postopek ustavilo, nepravilen. Zaradi neupoštevanja predloga za oprostitev plačila sodnih taks je prišlo do absolutne bistvene kršitve postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je do protispisnosti, katero je z izpodbijanim sklepom pravilno odpravilo.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/1, 453, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - grajanje napak opravljenega dela - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - rok za vložitev odgovora na tožbo - odločanje po sodniku posamezniku - kršitev pravice do izjave - obvestilo o opravljeni vročitvi - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - prepozna vloga - prepozno navajanje dejstev in dokazov - osebna vročitev
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, česar pa toženka v tem postopku ni storila.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršljiva sodna poravnava - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - naknadna odprava izvršilnega naslova - dejansko stanje v času izdaje odločbe - učinkovanje začasne odredbe - izvršilni stroški dolžnika - stroški ugovornega postopka
Pri odločanju o ugovoru je treba upoštevati okoliščino obstoja izvršilnega naslova ob času odločanja o ugovoru. Ugovor je namreč mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru paziti po uradni dolžnosti.
Upnikov izvršilni naslov je začasno izgubil pravni učinek, saj ga je začasno nadomestila začasna odredba. Začasna odredba pa učinkuje še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi. S tem pa je odpadla tudi temeljna predpostavka obravnavane izvršbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 50, 121, 121/3, 152, 152/1, 221b, 221b/2, 236. ZPP člen 142. ZZUSUDJZ člen 2, 3a. ZIUPOPDVE člen 56, 57. URS člen 33, 125.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - dejanski prejem sodnega pisanja - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - insolventnost dolžnika
Nasprotno s pritožbenimi navedbami ni pomembno, kdaj je bilo dolžniku pisanje puščeno v hišnem predalčniku, temveč je pomembno, kdaj je potekel rok za prevzem pisanja, na kar je bil opozorjen že v obvestilu o dne 18. 12. 2020 prejetem pisanju, rok za izpolnitev obveznosti pa začne teči že naslednji dan po poteku tega roka.
V drugem valu epidemije, ko so potekli roki za izjavo dolžnika v obravnavani zadevi, tak začasen ukrep ni bil ponovno sprejet. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi upoštevalo to določilo.
Čeprav je bil prvi val epidemije blažji, pa je bil tudi nenaden, za večino nepričakovan in se stranke insolvenčnih postopkov nanj niso mogle pripraviti oziroma se mu v tistem času prilagoditi. Drugi val epidemije pa je bil napovedan in se je začel že jeseni 2020. To je strankam teh postopkov omogočilo prilagoditev, tudi prilagoditev poslovanja in seveda tudi prevzemanja poštnih pošiljk. Položaj je tako zdaj v drugem valu epidemije bistveno drugačen, zato je logično, da zakonodajalec ni sprejel enakega ukrepa kot v prvem valu epidemije.
Izrecno je poudarjeno načelo hitrosti postopka, ki mu služi tudi tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP, kar je tudi logično, saj bi bilo v nasprotnem primeru nedopustno poseženo v ustavno pravico upnika do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, katere del je tudi pravica do poplačila upnikove terjatve, s plačilom katere dolžnik zamuja že več kot dva meseca in je povrhu še insolventen; tudi za uresničitev te ustavne pravice je zakonodajalec sprejel tako določilo v ZFPPIPP.
Od povprečno skrbnega gospodarstvenika, zakonitega zastopnika gospodarske družbe, ki je tudi njen edini družbenik, bi se pričakovalo, da bo redno preverjal hišni predalčnik pravne osebe, tudi preko druge osebe, če sam ni mogel tega storiti, pri čemer mu je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku že 18. 12. 2020, ko (vse do 4.1.2021) pritožba ne navaja nobenih razlogov, zakaj pisanja ni prevzel. Najmanj nenavadno pa je tudi, da cel mesec ne bi niti enkrat pobral pošte iz hišnega predalčnika gospodarske družbe.
Z določbama 56. in 57. člena ZIUPOPDVE je tako le upravi družbe podaljšano obdobje, ko lahko ukrepa (če ne ravna v skladu s določili o finančnem poslovanjem družb in svojimi obveznosti v zvezi z insolventnostjo družbe, uprava sicer odškodninsko odgovarja), podaljšano pa je tudi obdobje odložitve odločanja po pravočasnem predlogu dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pa v obravnavanem primeru ni relevantno, saj s tem pritožba skuša le opravičiti prepozno vložitev predloga za odložitev odločanja. Takega ravnanja pa ZIUPOPDVE ne dopušča.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave je v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP taksativno našteto, katera določila, ki sicer veljajo za postopke prisilne poravnave (t.i. redne prisilne poravnave), veljajo tudi za postopek poenostavljene prisilne poravnave. In med njimi ni 152. člena ZFPPIPP, zato se ta ne uporablja. Za uporabo 152. člena ZFPPIPP tudi ni nobenega razloga. Le pravočasen predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka lahko dolžniku omogoči prekinitev stečajnega postopka, to odložitev pa lahko dolžnik opraviči tudi s postopkom poenostavljene prisilne poravnave, s katerim poskuša odpraviti insolventnost.
Odprava insolventnosti se lahko dokaže le s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (peti odstavek 14. člena ZFPPIPP), ne zgolj z vložitvijo predloga.
Pasivna legitimacija tožene stranke v obravnavani zadevi izhaja iz s povzročiteljem škode sklenjene zavarovalne pogodbe (v skladu s 15. členom ZOZP), ta pa izvira iz obdobja (31. 12. 2011) pred sprejemom novele ZPIZ-2B. Takrat, ko je tožena stranka jamčila po pogodbi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti v času škodnega dogodka (leta 2013), kasnejša ureditev iz novele ZPIZ-2B (začela veljati 1. 1. 2016) še ni veljala. Več let po sklenjeni zavarovalni pogodbi spremenjen obseg potencialne obveznosti odgovornostne zavarovalnice (na podlagi spremenjene zakonodaje) predstavlja vidik, ki ga stranki zavarovalne pogodbe ob njenem sklepanju nista mogli predvideti. Jamstvo za nepredvidljive obveznosti po zavarovalni pogodbi tožene stranke tako že po temelju ni podano, zato ni bistveno, kdaj je tožeča stranka zavarovancu z odločbo priznala nadomestilo za invalidnost.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - refundacija nadomestila plače - čakanje na delo - nastop zavarovalnega primera
Nastop zavarovalnega primera - bolniškega staleža spremeni razlog delavčeve odsotnosti. Delavka tožene stranke zaradi bolezni tako začasno ni več mogla opravljati obveznosti iz delovnega razmerja, ki ji jih je odredil delodajalec (čakati na delo in biti pripravljena vrniti se na delo po pozivu). Okoliščina, na katero se sklicuje tožeča stranka, tj., da bi morala tožena stranka za spremembo razloga delavkine odsotnosti delavki osebno vročiti poziv na delo, tudi po presoji višjega sodišča ne vpliva na pravilnost presoje sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044606
ZIZ člen 15, 239, 270, 270/1, 270/2, 271, 271/1, 271/1-2. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 365, 365-2. OZ člen 96, 103, 104, 105, 106.
postopek zavarovanja denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja upnikove terjatve - dokazni standard verjetnosti - zahtevek za vračilo prejete kupnine - izročitev denarja - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - sklep o zavrnitvi ugovora - nestrinjanje z dokazno oceno - dokazna ocena verodostojnosti prič - stroški postopka zavarovanja - končna odločba
Za subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve. O tem se je sodišče v konkretnem primeru lahko prepričalo na podlagi SMS korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da je toženec tožniku sam potrdil, da je prejeti denar že porabil oziroma ga nima več. Ker ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima kakšno drugo vrednejše premoženje, za obravnavane gozdne parcele pa je grozil, da jih bo prodal drugim, je ugotovljena brezposelnost toženca le še dodatna okoliščina, ki ob konkretno izkazanem razpolaganju s premoženjem dodatno potrjuje pravilnost presoje o izkazani subjektivni nevarnosti na strani toženca.
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - nerelevantne pritožbene navedbe
Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če dolžnik takse ne plača v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Da navedeni zakonski pogoji ne bi bili izpolnjeni, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica ne zatrjuje. Predmet tega pritožbenega preizkusa pa je zgolj presoja pravilnosti umika pritožbe zaradi neplačila sodne takse.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046235
ZIZ člen 55. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti - učinek vpisane hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zastavni dolžnik - glavni dolžnik - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo
Za nastop učinka po 142. členu SPZ je bistveno, da je bila neposredna izvršljivost notarskega zapisa v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi, in sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen. Tako iz rednega izpiska iz zemljiške knjige kot tudi iz zgodovinskega izpiska izvedene pravice/pravnega dejstva pri konkretnih dolžnikovih nepremičninah je namreč razvidno, da je neposredna izvršljivost vpisana v točki b) opisa vpisane pravice, z začetkom učinkovanja vpisa od 24. 4. 2009, dolžnik pa je bil v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik z dnem učinkovanja vpisa od 21. 3. 2011. Dejstvo je torej, da sta v že v času, ko je dolžnik postal lastnik konkretnih nepremičnin, pri le-teh bili vpisani hipoteka in neposredna izvršljivost notarskega zapisa.
Zgolj dejstvo, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena še šifra tega vpisa - številka 706, tudi po presoji višjega sodišča ni odločilno, saj je kljub odsotnosti navedene šifre iz zapisa pod hipoteko v točki b), da se „zaznamuje neposredna izvršljivost“, dejstvo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa jasno in nedvoumno razvidno. Tako je (bilo) javno objavljeno za pravni promet bistveno dejstvo, da so konkretne nepremičnine obremenjene s hipoteko ter da se lahko upnik glede na neposredno izvršljivost notarskega zapisa z realizacijo hipoteke poplača neposredno v izvršbi.
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati (publicitetno načelo; 6. člen ZZK-1). Glede na navedeno se vpisana hipoteka šteje kot veljavna, vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige. Ena od posebnosti zemljiškoknjižnega prava je namreč ta, da se morajo pravice materialnega prava uklanjati pravicam formalnega prava, zato prenehanje hipoteke v materialnopravnem smislu samo zase ne pomeni že tudi prenehanja te pravice.
priporni razlog begosumnosti - tuj državljan - začasno prebivališče - navezne okoliščine - neogibnost pripora - sorazmernost
Obtoženec je državljan Kosova, kjer ima prijavljeno tudi stalno bivališče. Začasno bivališče naj bi imel prijavljeno nekje v bližini R.v Republiki Hrvaški, vendar podrobnejšega naslova ni vedel. Zagovornik v zvezi s tem v pritožbi navaja, da mu je bila na Hrvaškem izdana delovna viza, kakor tudi to, da ima v Republiki Sloveniji sorodnike (to naj bi bila neka D.B.), ki da lahko zagotovi, da obtoženec ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta obe te dve okoliščini premalo tehtno jamstvo, da bi obtoženec v primeru izpustitve na prostost v naši državi ostal in tako počakal na takšen ali drugačen izid kazenskega postopka.
Nenadzorovano prehajanja državnih meja namreč pomeni ogrozitveni faktor za pravni red vsake države, zlasti pa to velja za sedanje pogoje pandemije COVID- 19, ko pomeni izvrševanje kaznivih dejanj, povezanih z ilegalnim prehajanjem državnih meja tudi grožnjo za zdravje ljudi, zaradi česar se pripor izkaže tudi kot sorazmeren ukrep.
ZPP člen 158, 158/1, 165, 165/3, 365, 365-3. ZS člen 83, 83/2, 83a. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2, 4.
stroški postopka - umik tožbe - pravočasnost umika tožbe - takojšen umik - izpolnitev zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upniku - potrebnost tožbe - povod za pravdo - tek procesnega roka - zadržanje teka roka - izredne razmere - epidemija - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - procesno dejanje
Pravočasnost umika tožbe oziroma besedno zvezo "takoj" iz 158. člena ZPP je treba upoštevati skozi prizmo zakonskih določb ZZUSUDJZ in ukrepov, ki jih je sprejel predsednik Vrhovnega sodišča. Če procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, potem tudi ni mogoče od tožnikov zahtevati procesnih dejanj oziroma da bi morala v tem obdobju vložiti umik tožbe.
zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen za zamudo - zamuda z izpolnitvijo brez napak - nepravilna izpolnitev - gospodarski spor majhne vrednosti - pogodbena kazen
Iz določila Pogodbe ne izhaja, da bi bila pogodbena kazen med pogodbenima strankama dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo v širšem smislu. Torej za zamudo s pravilno izpolnitvijo v primeru izpolnitve z napakami, ki traja v obdobju od dospelosti obveznosti do odprave napake.
preizkus terjatve - nadomestilo za preizkus terjatev - seznam izvršilnih naslovov - dejanska in pravna podlaga - več prijavljenih terjatev istega upnika
Če obstaja različna dejanska ali pravna podlaga za posamezne zahtevke, je treba šteti, da gre za različne terjatve. Pravna in dejanska podlaga terjatve se zaradi tega, ker ima upnik za posamezne davke, prispevke in globe izvršilne naslove, za potrebe tega postopka zbrane v tri sezname izvršilnih naslovov, ni spremenila. Upravitelj mora prijavljeno terjatev še vedno preizkusiti.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - osnovna sredstva - epidemija
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je iz posredovanih bančnih izpisov jasno razvidno, da toženec ima prilive in sicer približno toliko, kot odlivov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da bo upoštevaje nizko vrednost zahtevane sodne takse (285,00 EUR) in toženčevo finančno ter premoženjsko stanje, toženec zmogel obročno plačilo sodne takse v višini 23,75 EUR mesečno in ta znesek ne bo ogrožal njegove dejavnosti.
Navedbe o domnevno negotovem položaju tožene stranke zaradi epidemije virusa COVID-19 so pavšalne in pri višjem sodišču ne vzbujajo dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje. Poleg tega iz bančnega izpisa izhaja, da je imel pritožnik denarne prilive tudi v času, ko je epidemija že trajala. Bolj podrobnih trditev in predloženih dokazov o vplivu epidemije na njegovo poslovanje pa v predlogu za oprostitev ni podal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045064
ZS člen 83, 83/3, 83a. ZZUSUDJZ člen 1. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (13.11.2020) točka 2, 2/6.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - procesni rok - rok za plačilo sodne takse - prepozno doplačilo sodne takse
Določba 83.a člena Zakona o sodiščih pristojnosti glede odločanja o teku procesnih rokov ob izrednih dogodkih v celoti podeljuje predsedniku Vrhovnega sodišča RS.
Postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja spadajo med nujne zadeve. To pa pomeni, da so na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih procesni roki tekli, zaradi česar je pritožbeno stališče, da rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred iztekom izrednih razmer, napačno. Da gre v primeru roka za plačilo sodne takse za procesni in ne materialni rok, ne more biti nobenega dvoma.
Rok za plačilo sodne takse tudi sicer ne spada med roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, za katere je Vlada RS sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, po katerem ti roki od 20.11.2020 ne tečejo. Plačilo sodne takse v sodnem postopku namreč ni pravica, temveč obveznost stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044648
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZD člen 28, 34.
plačilo uporabnine - solastništvo nepremičnine - velikost solastninskega deleža - nerazdeljena nepremičnina - uporaba stanovanja brez pravne podlage - prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost postopka - matični postopek - faza postopka - predmet zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo
Odločanje o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoče, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vendar so v obravnavanem primeru solastninski deleži določeni in vpisani v zemljiško knjigo. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ne bi bilo odločeno in bi bila zaradi tega potrebna prekinitev postopka.
Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Če pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.