ZPP člen 14. OZ člen 131, 131/1, 299, 347, 353, 353/1, 378. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-3, 228, 228/2.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - protipravno ravnanje - opomin na izpolnitev - ugovor zastaranja - zastaranje občasnih dajatev - zastaranje kazenskega pregona
Pravdno sodišče je v primeru identičnega stanja v skladu s 14. členom ZPP vezano na ugotovitev obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, kar pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. Pravdno sodišče teh dejstev, ki ob enem tvorijo podlago o obstoju civilne odgovornosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - refundacija nadomestila plače - čakanje na delo - nastop zavarovalnega primera
Nastop zavarovalnega primera - bolniškega staleža spremeni razlog delavčeve odsotnosti. Delavka tožene stranke zaradi bolezni tako začasno ni več mogla opravljati obveznosti iz delovnega razmerja, ki ji jih je odredil delodajalec (čakati na delo in biti pripravljena vrniti se na delo po pozivu). Okoliščina, na katero se sklicuje tožeča stranka, tj., da bi morala tožena stranka za spremembo razloga delavkine odsotnosti delavki osebno vročiti poziv na delo, tudi po presoji višjega sodišča ne vpliva na pravilnost presoje sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044606
ZIZ člen 15, 239, 270, 270/1, 270/2, 271, 271/1, 271/1-2. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 365, 365-2. OZ člen 96, 103, 104, 105, 106.
postopek zavarovanja denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja upnikove terjatve - dokazni standard verjetnosti - zahtevek za vračilo prejete kupnine - izročitev denarja - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - sklep o zavrnitvi ugovora - nestrinjanje z dokazno oceno - dokazna ocena verodostojnosti prič - stroški postopka zavarovanja - končna odločba
Za subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve. O tem se je sodišče v konkretnem primeru lahko prepričalo na podlagi SMS korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da je toženec tožniku sam potrdil, da je prejeti denar že porabil oziroma ga nima več. Ker ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima kakšno drugo vrednejše premoženje, za obravnavane gozdne parcele pa je grozil, da jih bo prodal drugim, je ugotovljena brezposelnost toženca le še dodatna okoliščina, ki ob konkretno izkazanem razpolaganju s premoženjem dodatno potrjuje pravilnost presoje o izkazani subjektivni nevarnosti na strani toženca.
začasna odredba - stiki - onemogočanje stikov z očetom - kršitev sodne poravnave - sklep o izreku denarne kazni - denarna kazen - zdravstvene težave - bolezen otroka
Iz mnenja CSD izhaja, da je otrok navezan na oba starša in se ob njima dobro počuti, pa vendar na podlagi sodne odločbe otrok večinoma časa preživi pri dolžnici, v sodni poravnavi pa je tudi posebej določeno, da dolžnica lahko zavrne stik, če je upnik pod vplivom alkohola, zato je še toliko bolj pričakovana in poudarjena njena dolžnost, da spoštuje in izvršuje začasno odredbo, ko gre za stike upnika z otrokom.
Presoja utemeljenosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je dolžnico denarno kaznovalo, je vezana predvsem na oceno njenih ravnanj ob izročitvi otroka upniku ob stikih 4. 7. 2020 in 5. 7. 2020. Zdravstvena dokumentacija potrjuje otrokove zdravstvene težave s spanjem in utrujenostjo, pa vendar pritožbeno sodišče sledi prepričljivim argumentom sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da dolžnica ni dokazala, da bi prav v nočeh pred (dvema zaporednima) stikoma, otrok imel zdravstvene težave, ki jih opisuje dolžnica, in zaradi katerih otroka ni mogla predati upniku ob dogovorjeni (oziroma sodno določeni) uri.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - zavrnitev zahtevka - razveza kupne pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - poziv na plačilo - neplačilo kupnine - pritožbena novota - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - pravica do odstopa od pogodbe - plačilo najemnine
Pravilen je materialnopravni zaključek, da je bila kupna pogodba po poteku dodatnega roka in neplačilu kupnine razvezana po samem zakonu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek toženca po nasprotni tožbi, s katerim je zahteval, da se ugotovi, da je lastnik stanovanja in da mu tožeča stranka izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.
Toženec v pritožbi prvič nedopustno navaja, da je zastarala tožničina pravica do odstopa od pogodbe. Tudi ugovor zastaranja v smeri, kot ga uveljavlja v pritožbi, bi moral toženec praviloma podati že do vključno prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP) oziroma pod pogojem nekrivde tudi kasneje, toženec pa ne navaja nobenega utemeljenega razloga, zakaj ga podaja šele v pritožbi.
Vsak ugovor zastaranja mora biti tudi ustrezno substanciran in le v tej smeri ga sodišče nato presoja.
Pravica do odstopa od pogodbe predstavlja oblikovalno upravičenje, za katerega ZOR oziroma OZ tudi sicer ne predpisujeta nobenega zastaralnega roka oziroma prekluzivnega roka za njegovo uveljavljanje.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/1, 453, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - grajanje napak opravljenega dela - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - rok za vložitev odgovora na tožbo - odločanje po sodniku posamezniku - kršitev pravice do izjave - obvestilo o opravljeni vročitvi - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - prepozna vloga - prepozno navajanje dejstev in dokazov - osebna vročitev
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, česar pa toženka v tem postopku ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045302
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 965. ZPP člen 213, 243, 285, 339, 339/1-8, 354. URS člen 22.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - sodni izvedenec - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec za varstvo pri delu - izvedensko mnenje - škodni dogodek - vzročna zveza - soodgovornost za škodo - objektivna in krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme - nevarna stvar - nevarna dejavnost - strokovno vprašanje - zaščitna oprema
Tožnik trdi, da se je sveder odlomil zaradi nepravilnega ravnanja toženkinega zavarovanca. Dokaz z izvedencem s področja varnosti in zdravja pri delu je brez dvoma primeren dokaz za ugotovitev pravno pomembnega dejstva, kakšno je varno in ustrezno vrtanje v kovino z ročnim električnim vrtalnikom. Okoliščina, da je ročni električni vrtalnik namenjen splošni uporabi, ne vodi avtomatično k sklepu, da za njegovo uporabo ni potrebno nikakršno strokovno znanje.
preklic darila - kasneje odpadel nagib - vračilo nepremičnine v naravi - adaptacija objekta - nova stvar - nastanek nove stvari - skupna gradnja - pravna narava sklenjene pogodbe - dogovor o skupni gradnji - investicijsko vlaganje - sprememba identitete nepremičnine - izvirna pridobitev lastninske pravice
Za opredelitev pravne narave pogodbe je odločilna njena vsebina, ne pa naslov pogodbe. Čeprav je v pogodbi navedeno, da darovalca darujeta in odstopata obdarjencema svojo polovico na nepremičninah, je iz nadaljnjih določil pogodbe nedvomno razvidno, da pogodbene stranke skupaj gradijo stanovanjsko hišo, ki je na dan sklenitve pogodbe pod streho (torej v tretji gradbeni fazi), da jo bodo skupaj dogradile in postale njeni solastniki ter se v hišo tudi skupaj vselile, kar je bilo v celoti realizirano.
Z dokončanjem stanovanjske hiše v času trajanja zakonske zveze prve tožnice in toženca je bila izdelana nova stvar, zato vračilo nepremičnine v naravi ni več mogoče. Pravni standard nove stvari je izpolnjen, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Če gre samo za obsežna prenovitvena dela (npr. za povečanje hiše, drugačno razporeditev prostorov ali izboljšanje bivalnih razmer, pri čemer hiša ohranja prvotni namen) ne gre za novo stvar. Če gre pa za spremembo namembnosti zgradbe (če npr. iz zemljišča z golimi zidovi nastane stanovanjska hiša, primerna za bivanje, in se torej spremeni njena namembnost/uporabnost) pa vsekakor gre za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046235
ZIZ člen 55. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti - učinek vpisane hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zastavni dolžnik - glavni dolžnik - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo
Za nastop učinka po 142. členu SPZ je bistveno, da je bila neposredna izvršljivost notarskega zapisa v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi, in sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen. Tako iz rednega izpiska iz zemljiške knjige kot tudi iz zgodovinskega izpiska izvedene pravice/pravnega dejstva pri konkretnih dolžnikovih nepremičninah je namreč razvidno, da je neposredna izvršljivost vpisana v točki b) opisa vpisane pravice, z začetkom učinkovanja vpisa od 24. 4. 2009, dolžnik pa je bil v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik z dnem učinkovanja vpisa od 21. 3. 2011. Dejstvo je torej, da sta v že v času, ko je dolžnik postal lastnik konkretnih nepremičnin, pri le-teh bili vpisani hipoteka in neposredna izvršljivost notarskega zapisa.
Zgolj dejstvo, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena še šifra tega vpisa - številka 706, tudi po presoji višjega sodišča ni odločilno, saj je kljub odsotnosti navedene šifre iz zapisa pod hipoteko v točki b), da se „zaznamuje neposredna izvršljivost“, dejstvo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa jasno in nedvoumno razvidno. Tako je (bilo) javno objavljeno za pravni promet bistveno dejstvo, da so konkretne nepremičnine obremenjene s hipoteko ter da se lahko upnik glede na neposredno izvršljivost notarskega zapisa z realizacijo hipoteke poplača neposredno v izvršbi.
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati (publicitetno načelo; 6. člen ZZK-1). Glede na navedeno se vpisana hipoteka šteje kot veljavna, vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige. Ena od posebnosti zemljiškoknjižnega prava je namreč ta, da se morajo pravice materialnega prava uklanjati pravicam formalnega prava, zato prenehanje hipoteke v materialnopravnem smislu samo zase ne pomeni že tudi prenehanja te pravice.
Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podala pravočasno v 15 dnevnem roku od prejema plačilnega naloga, se je rok za plačilo sodne takse podaljšal od odločitve sodišče prve stopnje o njenem predlogu 17. 12. 2019 za nadaljnjih 15 dni, torej se je iztekel 21. 1. 2020. Ker je sodno takso poravnala že 29. 11. 2019, ni mogoče šteti, da jo je plačala prepozno in je bil sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da je tožnica zaradi neplačila sodne takse tožbo umaknila in je postopek ustavilo, nepravilen. Zaradi neupoštevanja predloga za oprostitev plačila sodnih taks je prišlo do absolutne bistvene kršitve postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je do protispisnosti, katero je z izpodbijanim sklepom pravilno odpravilo.
Pripisovanje absolutne vezanosti na sodno prakso bi bilo v nasprotju s 125. členom Ustave Republike Slovenije, po katerem so sodniki vezani na ustavo in zakon. Sodna praksa ni nespremenljiva.
Bistveno pri zakonski domnevi je, da je predmet ugotavljanja presumptivna baza, ne pa neposredno relevantno pravno dejstvo oziroma zaključek. Upoštevajoč zakonsko domnevo iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1, sodišče torej ne ugotavlja, ali je bilo plačilo sodne takse pravočasno, ampak, ali je bilo denarno nakazilo izvršeno preko ponudnika plačilnih storitev in prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu. Plačilo sodne takse bo štelo za pravočasno, če bosta izpolnjeni obe navedeni predpostavki domnevne baze za uporabo te določbe.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva ali novi dokazi - poročilo - izvedensko mnenje
Ni nerazumljiv zaključek sodišča prve stopnje, da k zahtevi za obnovo postopka priloženo Poročilo o kakovosti psiholoških izvedenskih mnenj z dne 1. 7. 2019 (v nadaljevanju Poročilo), ki ga je za Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdelal izredni prof. I.A., ne predstavlja nov dokaz. Sodišče prve stopnje je v točki 19 izpodbijanega sklepa obširno obrazložilo, da je opisano zatrjevanje obrambe, da bi naj bil izvedenec psihiatrične stroke mag. M.V., dr. med. pristranski, bilo že preizkušeno in da je bilo o njem že tudi odločeno tako s sodbama prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, s katerima je bil predlog za izločitev izvedenca zavrnjen. Obe sodbi nižjih sodišč pa je nato preizkusilo še Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo I Ips 37795/2016 z dne 18. 4. 2019, s katero je pomisleke obrambe zavrnilo. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj Poročilo, ki ga je kot nov dokaz predstavila obramba, ni nov dokaz. Navedeno poročilo se namreč ne nanaša na konkretno kazensko zadevo, kakor tudi ne na konkretno izvedensko mnenje mag. V., dr. med. Poročilo se nanaša na psihološka izvedenska mnenja, ki ne spadajo v področje medicine. Mag. V., dr. med. pa je izvedensko mnenje izdelal kot stalni sodni izvedenec psihiatrične stroke, psihiatrija pa spada v področje medicine. Pri tem pa je potrebno še poudariti, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje, ki ga je na predlog obrambe dopolnil, nato pa je bil še obširno zaslišan na glavni obravnavi, ko je odgovoril na vsa vprašanja obrambe. Zato ni bilo potrebno določiti novega izvedenca. Po določbi 258. člena ZKP sodišče zahteva mnenje drugega izvedenca, če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z izvedenčevim ponovnim zaslišanjem. Sicer pa pritožbeno sodišče še enkrat poudarja, da je sodišče prve stopnje izvedenca še obširno zaslišalo in s tem omogočilo obrambi vsestransko preveritev izvedenskega mnenja. Poročilo torej ni nov dokaz, saj se ne nanaša na konkretno kazensko zadevo in ne na konkretno izvedensko mnenje, ki ga je podal izvedenec mag. V., dr. med. kot stalni sodni izvedenec psihiatrične stroke, kar je bilo prav tako že poudarjeno.
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - nerelevantne pritožbene navedbe
Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če dolžnik takse ne plača v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Da navedeni zakonski pogoji ne bi bili izpolnjeni, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica ne zatrjuje. Predmet tega pritožbenega preizkusa pa je zgolj presoja pravilnosti umika pritožbe zaradi neplačila sodne takse.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 50, 121, 121/3, 152, 152/1, 221b, 221b/2, 236. ZPP člen 142. ZZUSUDJZ člen 2, 3a. ZIUPOPDVE člen 56, 57. URS člen 33, 125.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - dejanski prejem sodnega pisanja - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - insolventnost dolžnika
Nasprotno s pritožbenimi navedbami ni pomembno, kdaj je bilo dolžniku pisanje puščeno v hišnem predalčniku, temveč je pomembno, kdaj je potekel rok za prevzem pisanja, na kar je bil opozorjen že v obvestilu o dne 18. 12. 2020 prejetem pisanju, rok za izpolnitev obveznosti pa začne teči že naslednji dan po poteku tega roka.
V drugem valu epidemije, ko so potekli roki za izjavo dolžnika v obravnavani zadevi, tak začasen ukrep ni bil ponovno sprejet. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi upoštevalo to določilo.
Čeprav je bil prvi val epidemije blažji, pa je bil tudi nenaden, za večino nepričakovan in se stranke insolvenčnih postopkov nanj niso mogle pripraviti oziroma se mu v tistem času prilagoditi. Drugi val epidemije pa je bil napovedan in se je začel že jeseni 2020. To je strankam teh postopkov omogočilo prilagoditev, tudi prilagoditev poslovanja in seveda tudi prevzemanja poštnih pošiljk. Položaj je tako zdaj v drugem valu epidemije bistveno drugačen, zato je logično, da zakonodajalec ni sprejel enakega ukrepa kot v prvem valu epidemije.
Izrecno je poudarjeno načelo hitrosti postopka, ki mu služi tudi tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP, kar je tudi logično, saj bi bilo v nasprotnem primeru nedopustno poseženo v ustavno pravico upnika do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, katere del je tudi pravica do poplačila upnikove terjatve, s plačilom katere dolžnik zamuja že več kot dva meseca in je povrhu še insolventen; tudi za uresničitev te ustavne pravice je zakonodajalec sprejel tako določilo v ZFPPIPP.
Od povprečno skrbnega gospodarstvenika, zakonitega zastopnika gospodarske družbe, ki je tudi njen edini družbenik, bi se pričakovalo, da bo redno preverjal hišni predalčnik pravne osebe, tudi preko druge osebe, če sam ni mogel tega storiti, pri čemer mu je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku že 18. 12. 2020, ko (vse do 4.1.2021) pritožba ne navaja nobenih razlogov, zakaj pisanja ni prevzel. Najmanj nenavadno pa je tudi, da cel mesec ne bi niti enkrat pobral pošte iz hišnega predalčnika gospodarske družbe.
Z določbama 56. in 57. člena ZIUPOPDVE je tako le upravi družbe podaljšano obdobje, ko lahko ukrepa (če ne ravna v skladu s določili o finančnem poslovanjem družb in svojimi obveznosti v zvezi z insolventnostjo družbe, uprava sicer odškodninsko odgovarja), podaljšano pa je tudi obdobje odložitve odločanja po pravočasnem predlogu dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pa v obravnavanem primeru ni relevantno, saj s tem pritožba skuša le opravičiti prepozno vložitev predloga za odložitev odločanja. Takega ravnanja pa ZIUPOPDVE ne dopušča.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave je v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP taksativno našteto, katera določila, ki sicer veljajo za postopke prisilne poravnave (t.i. redne prisilne poravnave), veljajo tudi za postopek poenostavljene prisilne poravnave. In med njimi ni 152. člena ZFPPIPP, zato se ta ne uporablja. Za uporabo 152. člena ZFPPIPP tudi ni nobenega razloga. Le pravočasen predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka lahko dolžniku omogoči prekinitev stečajnega postopka, to odložitev pa lahko dolžnik opraviči tudi s postopkom poenostavljene prisilne poravnave, s katerim poskuša odpraviti insolventnost.
Odprava insolventnosti se lahko dokaže le s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (peti odstavek 14. člena ZFPPIPP), ne zgolj z vložitvijo predloga.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - razpis naroka v sporu majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje tako in kolikor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako je dovoljen le pritožbeni razlog po drugem odstavku 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve določb postopka) ne pa po prvem odstavku 339. člena ZPP (relativne bistvene kršitve določb postopka) in seveda pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Tožena stranka je imela možnost svoje trditve dokazovati ne le z listinskimi dokazi, temveč tudi z drugimi dokazi kot je zaslišanje strank ali zaslišanje prič, kar pa pomeni, da bi morala takšne dokaze predlagati in zaradi njihove izvedbe zahtevati izvedbo naroka, pa se je temu izrecno odrekla. Sodišče prve stopnje je tako pravilno postopalo skladno z določbo drugega odstavka 454. člena ZPP in o spornem dejanskem stanju odločilo na podlagi predloženih pisnih dokazov.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršljiva sodna poravnava - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - naknadna odprava izvršilnega naslova - dejansko stanje v času izdaje odločbe - učinkovanje začasne odredbe - izvršilni stroški dolžnika - stroški ugovornega postopka
Pri odločanju o ugovoru je treba upoštevati okoliščino obstoja izvršilnega naslova ob času odločanja o ugovoru. Ugovor je namreč mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru paziti po uradni dolžnosti.
Upnikov izvršilni naslov je začasno izgubil pravni učinek, saj ga je začasno nadomestila začasna odredba. Začasna odredba pa učinkuje še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi. S tem pa je odpadla tudi temeljna predpostavka obravnavane izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045307
DZ člen 161. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 350/2.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - korist otoka - ogroženost otroka - varstvo in vzgoja otroka - spremenjene okoliščine - sprememba stikov - osebni stiki z otrokom - stiki pod nadzorom - nasprotni udeleženci - dejansko stanje - nasilje v družini - prepoved približevanja
Pritožbeno sodišče je povzelo dosedanji tek postopka tudi iz razloga, da bi na ta način ponazorilo dinamiko spremenjenih stikov nasprotnega udeleženca z otrokom glede na spremenjene okoliščine, kar dodatno potrjuje, da zaradi določenega obsega stikov, ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil otrok ogrožen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047493
ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5, 11. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - škodni dogodek - delovna nesreča - nepremoženjska in premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - dolžna skrbnost - neskrbno ravnanje oškodovanca - stopnja skrbnosti - vzrok za nastanek škode - varstvo in zdravje pri delu - delovni stroj kot nevarna stvar - dokaz s sodnim izvedencem - povračilo stroškov postopka - pravdni stroški po uspehu
V konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost tožnikovega delodajalca. Da gre za objektivno odgovornost, je sodna praksa namreč štela le v okoliščinah in primerih, ko je šlo za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se ji pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari posveti vsa dolžna skrbnost.
Glede na način delovanja predmetnega dvigala, da že vsaka najmanjša pomanjkljivost lahko povzroči padec obdelovanca z vilic, da namestitev vilic zahteva izredno prisotnost delavca v smislu zbranosti in koncentracije, da mesta, na katera je vilice potrebno vpeti na obdelovancu, niso označena ter da je tožnik na dvigalu, ki za to ni bilo primerno, delal stalno, tožnikovo ravnanje, ki je obdelovance vpenjal in dvigoval skrbno in pazljivo, ni mogoče razumeti kot ravnanje v nasprotju z navodili. Skladno s sodno prakso namreč vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, namreč še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer je treba pri delovnih nesrečah kot merilo skrbnosti vzeti povprečnega, ustrezno usposobljenega delavca za določeno vrsto dejavnosti.
ZPP člen 158, 158/1, 165, 165/3, 365, 365-3. ZS člen 83, 83/2, 83a. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2, 4.
stroški postopka - umik tožbe - pravočasnost umika tožbe - takojšen umik - izpolnitev zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upniku - potrebnost tožbe - povod za pravdo - tek procesnega roka - zadržanje teka roka - izredne razmere - epidemija - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - procesno dejanje
Pravočasnost umika tožbe oziroma besedno zvezo "takoj" iz 158. člena ZPP je treba upoštevati skozi prizmo zakonskih določb ZZUSUDJZ in ukrepov, ki jih je sprejel predsednik Vrhovnega sodišča. Če procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, potem tudi ni mogoče od tožnikov zahtevati procesnih dejanj oziroma da bi morala v tem obdobju vložiti umik tožbe.
zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen za zamudo - zamuda z izpolnitvijo brez napak - nepravilna izpolnitev - gospodarski spor majhne vrednosti - pogodbena kazen
Iz določila Pogodbe ne izhaja, da bi bila pogodbena kazen med pogodbenima strankama dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo v širšem smislu. Torej za zamudo s pravilno izpolnitvijo v primeru izpolnitve z napakami, ki traja v obdobju od dospelosti obveznosti do odprave napake.