CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047493
ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5, 11. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - škodni dogodek - delovna nesreča - nepremoženjska in premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - dolžna skrbnost - neskrbno ravnanje oškodovanca - stopnja skrbnosti - vzrok za nastanek škode - varstvo in zdravje pri delu - delovni stroj kot nevarna stvar - dokaz s sodnim izvedencem - povračilo stroškov postopka - pravdni stroški po uspehu
V konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost tožnikovega delodajalca. Da gre za objektivno odgovornost, je sodna praksa namreč štela le v okoliščinah in primerih, ko je šlo za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se ji pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari posveti vsa dolžna skrbnost.
Glede na način delovanja predmetnega dvigala, da že vsaka najmanjša pomanjkljivost lahko povzroči padec obdelovanca z vilic, da namestitev vilic zahteva izredno prisotnost delavca v smislu zbranosti in koncentracije, da mesta, na katera je vilice potrebno vpeti na obdelovancu, niso označena ter da je tožnik na dvigalu, ki za to ni bilo primerno, delal stalno, tožnikovo ravnanje, ki je obdelovance vpenjal in dvigoval skrbno in pazljivo, ni mogoče razumeti kot ravnanje v nasprotju z navodili. Skladno s sodno prakso namreč vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, namreč še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer je treba pri delovnih nesrečah kot merilo skrbnosti vzeti povprečnega, ustrezno usposobljenega delavca za določeno vrsto dejavnosti.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - razpis naroka v sporu majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje tako in kolikor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako je dovoljen le pritožbeni razlog po drugem odstavku 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve določb postopka) ne pa po prvem odstavku 339. člena ZPP (relativne bistvene kršitve določb postopka) in seveda pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Tožena stranka je imela možnost svoje trditve dokazovati ne le z listinskimi dokazi, temveč tudi z drugimi dokazi kot je zaslišanje strank ali zaslišanje prič, kar pa pomeni, da bi morala takšne dokaze predlagati in zaradi njihove izvedbe zahtevati izvedbo naroka, pa se je temu izrecno odrekla. Sodišče prve stopnje je tako pravilno postopalo skladno z določbo drugega odstavka 454. člena ZPP in o spornem dejanskem stanju odločilo na podlagi predloženih pisnih dokazov.
preizkus terjatve - nadomestilo za preizkus terjatev - seznam izvršilnih naslovov - dejanska in pravna podlaga - več prijavljenih terjatev istega upnika
Če obstaja različna dejanska ali pravna podlaga za posamezne zahtevke, je treba šteti, da gre za različne terjatve. Pravna in dejanska podlaga terjatve se zaradi tega, ker ima upnik za posamezne davke, prispevke in globe izvršilne naslove, za potrebe tega postopka zbrane v tri sezname izvršilnih naslovov, ni spremenila. Upravitelj mora prijavljeno terjatev še vedno preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044606
ZIZ člen 15, 239, 270, 270/1, 270/2, 271, 271/1, 271/1-2. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 365, 365-2. OZ člen 96, 103, 104, 105, 106.
postopek zavarovanja denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja upnikove terjatve - dokazni standard verjetnosti - zahtevek za vračilo prejete kupnine - izročitev denarja - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - sklep o zavrnitvi ugovora - nestrinjanje z dokazno oceno - dokazna ocena verodostojnosti prič - stroški postopka zavarovanja - končna odločba
Za subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve. O tem se je sodišče v konkretnem primeru lahko prepričalo na podlagi SMS korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da je toženec tožniku sam potrdil, da je prejeti denar že porabil oziroma ga nima več. Ker ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima kakšno drugo vrednejše premoženje, za obravnavane gozdne parcele pa je grozil, da jih bo prodal drugim, je ugotovljena brezposelnost toženca le še dodatna okoliščina, ki ob konkretno izkazanem razpolaganju s premoženjem dodatno potrjuje pravilnost presoje o izkazani subjektivni nevarnosti na strani toženca.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 50, 121, 121/3, 152, 152/1, 221b, 221b/2, 236. ZPP člen 142. ZZUSUDJZ člen 2, 3a. ZIUPOPDVE člen 56, 57. URS člen 33, 125.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - dejanski prejem sodnega pisanja - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - insolventnost dolžnika
Nasprotno s pritožbenimi navedbami ni pomembno, kdaj je bilo dolžniku pisanje puščeno v hišnem predalčniku, temveč je pomembno, kdaj je potekel rok za prevzem pisanja, na kar je bil opozorjen že v obvestilu o dne 18. 12. 2020 prejetem pisanju, rok za izpolnitev obveznosti pa začne teči že naslednji dan po poteku tega roka.
V drugem valu epidemije, ko so potekli roki za izjavo dolžnika v obravnavani zadevi, tak začasen ukrep ni bil ponovno sprejet. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi upoštevalo to določilo.
Čeprav je bil prvi val epidemije blažji, pa je bil tudi nenaden, za večino nepričakovan in se stranke insolvenčnih postopkov nanj niso mogle pripraviti oziroma se mu v tistem času prilagoditi. Drugi val epidemije pa je bil napovedan in se je začel že jeseni 2020. To je strankam teh postopkov omogočilo prilagoditev, tudi prilagoditev poslovanja in seveda tudi prevzemanja poštnih pošiljk. Položaj je tako zdaj v drugem valu epidemije bistveno drugačen, zato je logično, da zakonodajalec ni sprejel enakega ukrepa kot v prvem valu epidemije.
Izrecno je poudarjeno načelo hitrosti postopka, ki mu služi tudi tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP, kar je tudi logično, saj bi bilo v nasprotnem primeru nedopustno poseženo v ustavno pravico upnika do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, katere del je tudi pravica do poplačila upnikove terjatve, s plačilom katere dolžnik zamuja že več kot dva meseca in je povrhu še insolventen; tudi za uresničitev te ustavne pravice je zakonodajalec sprejel tako določilo v ZFPPIPP.
Od povprečno skrbnega gospodarstvenika, zakonitega zastopnika gospodarske družbe, ki je tudi njen edini družbenik, bi se pričakovalo, da bo redno preverjal hišni predalčnik pravne osebe, tudi preko druge osebe, če sam ni mogel tega storiti, pri čemer mu je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku že 18. 12. 2020, ko (vse do 4.1.2021) pritožba ne navaja nobenih razlogov, zakaj pisanja ni prevzel. Najmanj nenavadno pa je tudi, da cel mesec ne bi niti enkrat pobral pošte iz hišnega predalčnika gospodarske družbe.
Z določbama 56. in 57. člena ZIUPOPDVE je tako le upravi družbe podaljšano obdobje, ko lahko ukrepa (če ne ravna v skladu s določili o finančnem poslovanjem družb in svojimi obveznosti v zvezi z insolventnostjo družbe, uprava sicer odškodninsko odgovarja), podaljšano pa je tudi obdobje odložitve odločanja po pravočasnem predlogu dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pa v obravnavanem primeru ni relevantno, saj s tem pritožba skuša le opravičiti prepozno vložitev predloga za odložitev odločanja. Takega ravnanja pa ZIUPOPDVE ne dopušča.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave je v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP taksativno našteto, katera določila, ki sicer veljajo za postopke prisilne poravnave (t.i. redne prisilne poravnave), veljajo tudi za postopek poenostavljene prisilne poravnave. In med njimi ni 152. člena ZFPPIPP, zato se ta ne uporablja. Za uporabo 152. člena ZFPPIPP tudi ni nobenega razloga. Le pravočasen predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka lahko dolžniku omogoči prekinitev stečajnega postopka, to odložitev pa lahko dolžnik opraviči tudi s postopkom poenostavljene prisilne poravnave, s katerim poskuša odpraviti insolventnost.
Odprava insolventnosti se lahko dokaže le s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (peti odstavek 14. člena ZFPPIPP), ne zgolj z vložitvijo predloga.
Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podala pravočasno v 15 dnevnem roku od prejema plačilnega naloga, se je rok za plačilo sodne takse podaljšal od odločitve sodišče prve stopnje o njenem predlogu 17. 12. 2019 za nadaljnjih 15 dni, torej se je iztekel 21. 1. 2020. Ker je sodno takso poravnala že 29. 11. 2019, ni mogoče šteti, da jo je plačala prepozno in je bil sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da je tožnica zaradi neplačila sodne takse tožbo umaknila in je postopek ustavilo, nepravilen. Zaradi neupoštevanja predloga za oprostitev plačila sodnih taks je prišlo do absolutne bistvene kršitve postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je do protispisnosti, katero je z izpodbijanim sklepom pravilno odpravilo.
ZPP člen 458, 458/1, 495. OZ člen 103, 111, 619, 635, 635/2, 639.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - odgovornost za napake - prenehanje pravice - stvarna napaka - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do povračila škode - pravica do znižanja plačila - zmotna uporaba materialnega prava - nerazumljivost izreka sodbe - priznanje dejstev - neprerekana dejstva
Odstop od pogodbe je materialnopravni institut, urejen v 103. do 111. členu OZ, ki kot tak predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma, ne pa dejstva (praviloma je tako).
Za uporabo pravila, da se neprerekane trditve štejejo za resnične, je potrebno, da so te trditve sklepčne.
začasna odredba - stiki - onemogočanje stikov z očetom - kršitev sodne poravnave - sklep o izreku denarne kazni - denarna kazen - zdravstvene težave - bolezen otroka
Iz mnenja CSD izhaja, da je otrok navezan na oba starša in se ob njima dobro počuti, pa vendar na podlagi sodne odločbe otrok večinoma časa preživi pri dolžnici, v sodni poravnavi pa je tudi posebej določeno, da dolžnica lahko zavrne stik, če je upnik pod vplivom alkohola, zato je še toliko bolj pričakovana in poudarjena njena dolžnost, da spoštuje in izvršuje začasno odredbo, ko gre za stike upnika z otrokom.
Presoja utemeljenosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je dolžnico denarno kaznovalo, je vezana predvsem na oceno njenih ravnanj ob izročitvi otroka upniku ob stikih 4. 7. 2020 in 5. 7. 2020. Zdravstvena dokumentacija potrjuje otrokove zdravstvene težave s spanjem in utrujenostjo, pa vendar pritožbeno sodišče sledi prepričljivim argumentom sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da dolžnica ni dokazala, da bi prav v nočeh pred (dvema zaporednima) stikoma, otrok imel zdravstvene težave, ki jih opisuje dolžnica, in zaradi katerih otroka ni mogla predati upniku ob dogovorjeni (oziroma sodno določeni) uri.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršljiva sodna poravnava - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - naknadna odprava izvršilnega naslova - dejansko stanje v času izdaje odločbe - učinkovanje začasne odredbe - izvršilni stroški dolžnika - stroški ugovornega postopka
Pri odločanju o ugovoru je treba upoštevati okoliščino obstoja izvršilnega naslova ob času odločanja o ugovoru. Ugovor je namreč mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru paziti po uradni dolžnosti.
Upnikov izvršilni naslov je začasno izgubil pravni učinek, saj ga je začasno nadomestila začasna odredba. Začasna odredba pa učinkuje še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi. S tem pa je odpadla tudi temeljna predpostavka obravnavane izvršbe.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046236
ZIZ člen 15, 17, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8. SPZ člen 142. ZZK-1 člen 4, 6, 7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
načelo formalne legalitete - primeren izvršilni naslov za izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis - določna opredelitev terjatve - trditveno in dokazno breme upnika - ugovor - prenehanje obveznosti s poplačilom - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - informativni dokaz - izjemoma dopusten informativni dokaz - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - hipoteka - notarska hipoteka - hipotekarni (realni) dolžnik - nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika - položaj stranke v postopku - pravica do izjave - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - konstitutiven učinek vpisa - ugasnitev in izbris hipoteke
Če pride po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa do spremembe lastništva na nepremičnini, pri kateri je zaznamovana neposredna izvršljivost, mora dopustiti neposredno izvršbo na taki nepremičnini tudi vsakdo, ki pridobi lastninsko pravico po trenutku zaznambe neposredne izvršljivosti. Z vpisom zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiško knjigo je namreč omogočeno, da se s tem dejstvom seznanijo tudi vsi kasnejši pridobitelji nepremičnine, pri kateri je bila zaznamovana neposredna izvršljivost. Za nastop učinka po 142. členu SPZ je zato bistveno, da je bila neposredna izvršljivost notarskega zapisa v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi.
Iz rednega in iz zgodovinskega izpiska izvedene pravice/pravnega dejstva pri konkretnih dolžničinih nepremičninah je razvidno, da je neposredna izvršljivost vpisana v točki b) opisa vpisane pravice, z začetkom učinkovanja vpisa od dne 24. 4. 2009, dolžnica pa je bil v zemljiško knjigo vpisana kot lastnica dne 16. 12. 2013, z začetkom učinkovanja vpisa od dne 15. 11. 2011. Že v času, ko je dolžnica postala lastnica konkretnih nepremičnin, sta torej pri le-teh bili vpisani hipoteka in neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri tem pa je tudi terjatev, na katero se nanaša soglasje z neposredno izvršljivostjo, določno opredeljena. Navedeno glede na publicitetno načelo pomeni, da je (tudi) dolžnica (od dne 24. 4. 2009) vedela oziroma bi morala in mogla vedeti, da je pri konkretnih nepremičninah zaznamovana neposredna izvršljivost, in na katero terjatev se to dejstvo nanaša. Zgolj okoliščina, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena tudi šifra tega vpisa - številka 706, pa ni odločilna. Kljub odsotnosti navedene šifre je namreč iz zapisa pod hipoteko, v točki b), da se »zaznamuje neposredna izvršljivost« (to je notarskega zapisa), dejstvo neposredne izvršljivosti jasno in nedvoumno razvidno in je tako (bilo) javno objavljeno za pravni promet bistveno dejstvo, da so konkretne nepremičnine obremenjene s hipoteko ter da se lahko upnik glede na neposredno izvršljivost notarskega zapisa z realizacijo hipoteke poplača neposredno v izvršbi.
Stranke kreditne pogodbe so v notarskem zapisu sporazuma o zavarovanju terjatve ugotovile obstoj celotne uveljavljane terjatve iz naslova glavnice po kreditni pogodbi, in tudi terjatve iz naslova pogodbenih ter zamudnih obresti, kot izhajajo iz kreditne pogodbe. Ker sta kreditojemalec in porok notarski zapis tudi podpisala, tako dejstvo, da ob sklenitvi kreditne pogodbe končna višina danega kredita še ni bila natančno znana, to na določnost oziroma določljivost terjatve ne vpliva.
V izvršilnem postopku velja zahteva po obrazloženosti ugovora, skladno s katero mora dolžnik v ugovoru dovolj konkretizirano navesti pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Če se dolžnik sklicuje na prenehanje obveznosti s plačili, mora tako najprej navesti konkretne datume in zneske posameznih plačil in nato te svoje navedbe tudi dokazno podpreti. V konkretnem primeru dolžnica v zvezi z uveljavljanim (delnim) prenehanjem obveznosti ugovornemu trditvenemu bremenu ni zadostila, temveč je s predlogom, naj podatke o morebitnih opravljenih plačilih predloži upnik, predlagala izvedbo informativnega dokaza, to je dokaza, s katerim bi se pravno upoštevna dejstva šele ugotavljala. Novejši pogledi sicer dopuščajo izjeme od načela prepovedi informativnih dokazov, vendar tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Drži, da za dolžnico, ki ni bila pogodbena stranka, glede ugovornega trditvenega in dokaznega bremena ne morejo veljati povsem enake zahteve, kot do pogodbenih strank. Vendar pa bi glede na zgornje pravno izhodišče morala v ugovoru konkretno pojasniti, zakaj podatkov o morebitnih plačilih kreditne obveznosti ne bi mogla pridobiti sama pri družbi B. d. o. o. oziroma pri Javnem stanovanjskem skladu Občine Y. Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele če bi dolžnica navedla in tudi izkazala, da dokumentacije, ki bi ji omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogla pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko upniku naložilo predložitev te dokumentacije, iz katere bi izhajali morebitni datumi in zneski plačil.
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati. Glede na navedeno se vpisana hipoteka šteje kot veljavna vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige.
ZFPPIPP člen 140, 140/1-1, 221h, 221h/3, 221j, 221j/8, 221v, 221v/1-8. ZPP člen 214, 214/2, 285.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nedovoljen predlog prisilne poravnave - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave - neprerekane navedbe - materialno procesno vodstvo
Za odločanje o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga se smiselno uporabljajo 153. do 155. člen ZFPPIPP.
Sodišče o predlogu za začetek postopka odloča zunaj naroka, pri tem pa preizkuša (le) upravičenost predlagatelja, obstoj procesnih ovir iz 140. člena ZFPPIPP ter opravi (formalni) preizkus predloga s prilogami; tako kot v primeru, ko o začetku postopka odloča na dolžnikov predlog, tudi pri odločanju o začetku postopka prisilne poravnave na upniški predlog presoja, ali so izpolnjene vse predpostavke za začetek postopka (aktivna, pasivna legitimacija ter neobstoj procesnih ovir).
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - nerelevantne pritožbene navedbe
Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če dolžnik takse ne plača v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Da navedeni zakonski pogoji ne bi bili izpolnjeni, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica ne zatrjuje. Predmet tega pritožbenega preizkusa pa je zgolj presoja pravilnosti umika pritožbe zaradi neplačila sodne takse.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046235
ZIZ člen 55. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti - učinek vpisane hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zastavni dolžnik - glavni dolžnik - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo
Za nastop učinka po 142. členu SPZ je bistveno, da je bila neposredna izvršljivost notarskega zapisa v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi, in sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen. Tako iz rednega izpiska iz zemljiške knjige kot tudi iz zgodovinskega izpiska izvedene pravice/pravnega dejstva pri konkretnih dolžnikovih nepremičninah je namreč razvidno, da je neposredna izvršljivost vpisana v točki b) opisa vpisane pravice, z začetkom učinkovanja vpisa od 24. 4. 2009, dolžnik pa je bil v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik z dnem učinkovanja vpisa od 21. 3. 2011. Dejstvo je torej, da sta v že v času, ko je dolžnik postal lastnik konkretnih nepremičnin, pri le-teh bili vpisani hipoteka in neposredna izvršljivost notarskega zapisa.
Zgolj dejstvo, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena še šifra tega vpisa - številka 706, tudi po presoji višjega sodišča ni odločilno, saj je kljub odsotnosti navedene šifre iz zapisa pod hipoteko v točki b), da se „zaznamuje neposredna izvršljivost“, dejstvo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa jasno in nedvoumno razvidno. Tako je (bilo) javno objavljeno za pravni promet bistveno dejstvo, da so konkretne nepremičnine obremenjene s hipoteko ter da se lahko upnik glede na neposredno izvršljivost notarskega zapisa z realizacijo hipoteke poplača neposredno v izvršbi.
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati (publicitetno načelo; 6. člen ZZK-1). Glede na navedeno se vpisana hipoteka šteje kot veljavna, vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige. Ena od posebnosti zemljiškoknjižnega prava je namreč ta, da se morajo pravice materialnega prava uklanjati pravicam formalnega prava, zato prenehanje hipoteke v materialnopravnem smislu samo zase ne pomeni že tudi prenehanja te pravice.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - zavrnitev zahtevka - razveza kupne pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - poziv na plačilo - neplačilo kupnine - pritožbena novota - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - pravica do odstopa od pogodbe - plačilo najemnine
Pravilen je materialnopravni zaključek, da je bila kupna pogodba po poteku dodatnega roka in neplačilu kupnine razvezana po samem zakonu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek toženca po nasprotni tožbi, s katerim je zahteval, da se ugotovi, da je lastnik stanovanja in da mu tožeča stranka izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.
Toženec v pritožbi prvič nedopustno navaja, da je zastarala tožničina pravica do odstopa od pogodbe. Tudi ugovor zastaranja v smeri, kot ga uveljavlja v pritožbi, bi moral toženec praviloma podati že do vključno prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP) oziroma pod pogojem nekrivde tudi kasneje, toženec pa ne navaja nobenega utemeljenega razloga, zakaj ga podaja šele v pritožbi.
Vsak ugovor zastaranja mora biti tudi ustrezno substanciran in le v tej smeri ga sodišče nato presoja.
Pravica do odstopa od pogodbe predstavlja oblikovalno upravičenje, za katerega ZOR oziroma OZ tudi sicer ne predpisujeta nobenega zastaralnega roka oziroma prekluzivnega roka za njegovo uveljavljanje.
ZPP člen 158, 158/1, 165, 165/3, 365, 365-3. ZS člen 83, 83/2, 83a. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2, 4.
stroški postopka - umik tožbe - pravočasnost umika tožbe - takojšen umik - izpolnitev zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upniku - potrebnost tožbe - povod za pravdo - tek procesnega roka - zadržanje teka roka - izredne razmere - epidemija - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - procesno dejanje
Pravočasnost umika tožbe oziroma besedno zvezo "takoj" iz 158. člena ZPP je treba upoštevati skozi prizmo zakonskih določb ZZUSUDJZ in ukrepov, ki jih je sprejel predsednik Vrhovnega sodišča. Če procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, potem tudi ni mogoče od tožnikov zahtevati procesnih dejanj oziroma da bi morala v tem obdobju vložiti umik tožbe.
Ker je bila pogodba o sklenitvi delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi) med pravdnima strankama sklenjena, ni materialno pravne podlage za uveljavljani povrnitveni zahtevek po določbi 4. točke pogodbe o sofinanciranju, ki povrnitev stroškov veže za primer, da ne pride do sklenitve delovnega razmerja med pogodbenima strankama, ne pa na nastop delovnega razmerja in z nastopom delovnega razmerja povezanim uresničevanjem pravic in obveznosti na podlagi opravljenega dela.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - kasko zavarovanje vozila - podzavarovanje
Vse obširne pritožbene navedbe izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti, kar očitno pritožba spregleda, ker kot pritožbeni razlog navaja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ob ugotovljenem, da je vozilo bilo zavarovano na nabavno vrednost novega vozila po Eurotax metodologiji in da je to vrednost ugotovil njen zavarovalni zastopnik, ne more svoje neskrbnosti pri določanju zavarovalne osnove, prevaliti na tožečo stranko in se izogniti izplačilu stroškov popravila vozila s sklicevanjem na podzavarovanje kot ga ureja 960. člen OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00044602
ZPP člen 2, 2/1, 188, 188/2, 337, 337/1, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/1, 299, 299/1, 375, 375/1, 378, 378/1, 381, 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - dokazni predlog nasprotne stranke - procesne obresti - prepoved obrestovanja obresti - pritožbene novote - delni umik tožbe
Tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.
Obresti so po svojem nastanku stranska terjatev, ki ne izgubi svoje narave, če je pripisana h glavnici. Tako kapitalizirane zapadle obresti, pripisane h glavnici, niso neka nova glavnica, od katere bi lahko tekle zakonske zamudne obresti, še preden je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (prvi odstavek 375. člena v zvezi s 381. členom OZ).
Pred sodiščem prve stopnje med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožnica ob približno 23.00 uri naredila obhod okoli stavbe, da preveri sum, ki ga je zaznala sodelavka, da se zunaj nekdo nahaja, kot tudi ni bilo sporno, da tožnica niti predhodno niti po obhodu ni obvestila varnostne službe ali dežurne ekipe oziroma dežurne medicinske sestre. Protokol upravljanje s tveganji - incidenti določa, da se o incidentu obvesti dežurnega zdravnika in dežurno medicinsko sestro, pri čemer je sodišče prve stopnje iz zapisnika o internem strokovnem nadzoru z dne 19. 8. 2019 ugotovilo še obstoj ustnih navodil, da se o zaznavi dogajanja izven stavbe obvesti varnostno službo in/ali dežurno medicinsko sestro. Tožnica tega ni storila, s čimer je protokol oziroma navodila toženke kršila, hkrati pa je, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, kršila predpise s področja varnosti in zdravja pri delu, konkretno 12. člen ZVZD-1 in temeljno obveznost delavca, ki je bila povzeta v njeni pogodbi o zaposlitvi, da bo vestno opravljala delo na delovnem mestu, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi, ki jo sicer določa prvi odstavek 33. člena ZDR-1.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044610
ZBPP člen 31a. ZPP člen 365, 365-2. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - stroški nasprotnega udeleženca - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - kritje stroškov iz sredstev sodišča - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - razdelitev stroškov - delitev po solastniških deležih - predlog za oprostitev plačila stroškov postopka
Dejstvo, da se strošek, ki odpade na drugega od etažnih lastnikov, krije iz sredstev sodišča, ne vpliva na obstoj in višino obveznosti osmega predlagatelja. Za presojo, ali je ta etažni lastnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, je pristojna služba za brezplačno pravno pomoč, ki mu jo je odobrila.