predlog za oprostitev plačila takse - vsebina predloga - poziv na dopolnitev predloga - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nujni podatki - izjava - ugotavljanje premoženjskega stanja - dostop do podatkov - zavrženje predloga
Predlagatelj je bil pozvan k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Ker ni predložil izjave o soglasju, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja pridobi podatke, ki so davčna tajnost, prebivališča družinskih članic, njunih enotnih matičnih številk in davčnih številk, izjav, da so podatki o premoženju in dohodku, ki ni razvidno iz zbirk podatkov, resnični in popolni, in ker so ti podatki bistvenega pomena za odločitev o taksni oprostitvi, je sodišče predlog zavrglo.
Soglasje in podatki o številkah, prek katerih lahko sodišče dostopa do podatkov o premoženjskem stanju, so bistveni za odločitev o predlogu za taksno oprostitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045127
KZ-1 člen 20, 20/2, 251, 251/3,. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1, 277/1-4, 402, 402/3, 437, 437/1,.
ponarejanje listin - ponareditev podpisa - obtožni predlog - konkretizacija zakonskih znakov - sostorilstvo - prispevek - pomoč - izvedensko mnenje iz drugega postopka - isti historični dogodek - forenzična preiskava - grafolog - utemeljen sum - ponarejena oporoka
Zgolj navedba, da so vsi trije obdolženci ponaredili podpis pokojne D. D., ne zadostuje. Vloge posameznih obdolžencev bi glede na očitano izvršitveno ravnanje morale biti bolj konkretno opredeljene, saj, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v točki 5 razlogov izpodbijanega sklepa, ni jasno, kako so lahko v obravnavanem primeru tri osebe ponaredile en podpis. Pojmovno je sicer mogoče, da tri osebe sodelujejo pri ponareditvi podpisa (bodisi vse tri osebe držijo pisalo bodisi ena oseba ponaredi podpis imena, drugi dve pa podpisa priimkov, ipd.), vendar je treba v primeru sostorilstva v opisu kaznivega dejanja z navedbo dejstev in okoliščin konkretizirati prispevek posameznega storilca, s čimer je omogočeno pravno vrednotenje zatrjevane udeležbe, obdolžencem pa je s tem zagotovljena tudi pravica do učinkovite obrambe.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00045569
ZIZ člen 56.
začasna odredba - verjetnost terjatve - ugovor po izteku roka
Upravno sodišče je s sodbo opr. št. III U 82/2020 z dne 17. 9. 2020 pravnomočno odpravilo odločbo vršilca dolžnosti generalnega direktorja Policije št. ... z dne 6. 5. 2020. To pomeni, da tožnik s tega položaja ni bil razrešen. S tem je odpadla pravna podlaga za njegovo premestitev, do katere je prišlo izključno zaradi nezakonite razrešitve s položaja direktorja A.. Zaradi tega in ker sklep drugostopenjskega organa z dne 22. 1. 2021 ni pravnomočen, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da verjetnost tožnikove terjatve, ugotovljena s sklepom o izdaji začasne odredbe z dne 16. 11. 2020, potrjena s sklepom VDSS opr. št. Pdp 628/2020 z dne 23. 12. 2020, obstoji, zato je ugovor po izteku roka tožene stranke utemeljeno zavrnilo in obdržalo sklep o izdani začasni odredbi v veljavi.
DZ člen 7, 7/3, 138, 143, 143/1, 189, 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skupno starševstvo - pomanjkljivi razlogi za odločitev - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preizkus izvedenskega mnenja - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - življenjske potrebe otroka - finančne zmožnosti staršev
Tako kot za izvedensko mnenje tudi za mnenje centra za socialno delo velja, da ga je sodišče dolžno kritično ovrednotiti. Preizkusiti mora, ali temelji na vseh okoliščinah, pomembnih za odgovor na strokovna vprašanja, ki jih podaja v mnenju, in ali je podano mnenje jasno, razumljivo in celovito in kot tako omogoča kritičen preizkus njegove pravilnosti.
ZGD-1 člen 263. OZ člen 299. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost direktorja - poslovna odškodninska odgovornost - kolizija interesov - finančni položaj družbe - navadna škoda - tek zakonskih zamudnih obresti - zavrnitev dokaza - informativni dokaz
Razlogi sodišča prve stopnje, ki je pri prisoji odškodnine za premoženjsko škodo skladno z 299. členom OZ ločilo trenutek zapadlosti odškodninske terjatve (trenutek samega nastanka škode s posamičnimi izplačili na podlagi sponzorskih in donatorske pogodbe) od trenutka nastopa dolžnikove zamude za plačilo odškodnine (od poziva za plačilo, za katerega v konkretni zadevi šteje datum vložitve tožbe) in posledična zavrnitev presežnega tožbenega zahtevka glede zakonskih zamudnih obresti od posamičnih izplačil dalje do vložitve tožbe, so pravilni in utemeljeni, zato ni mogoče slediti drugačnemu zavzemanju tožnice.
Kršitev ni podana z obrazloženo in utemeljeno zavrnitvijo toženčevega predloga za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem marketinške stroke. Upoštevaje konkretne okoliščine primera je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča predmetni dokaz utemeljeno zavrnjen kot nedovoljen, to je kot poizvedovalni oziroma informativni dokaz. Toženec zmotno navaja, da je konkretno navedel, katera dejstva naj se s predlaganim dokazom dokazujejo. Njegove navedbe so bile namreč na takšni ravni pavšalnosti, da sodišče prve stopnje (posledično poizvedovalnega) dokaza ni bilo dolžno izvesti, pri čemer je toženca o pavšalnosti njegovih navedb izrecno opozarjala tožnica.
Tožnica je izkazala slabo likvidnostno in finančno stanje družbe oziroma njuno bistveno slabšanje, skupaj s potrebnimi dokapitalizacijami družbe in njenim kreditiranjem, ter posledično poslovno nerazumno sklepanje sponzorskih pogodb s številnimi aneksi in donatorske pogodbe. V takšni situaciji je sponzoriranje in donatorstvo ob povsem pavšalno zatrjevani in posledično neizkazani koristnosti zagotovo škodljivo ravnanje, zaradi katerega je izkazano prišlo do finančnih odlivov (škode).
O vložitvi tožbe je bilo odločeno s skupščinskim sklepom, medtem ko sporni posli ne temeljijo na zakonitem skupščinskem sklepu. Ob tem je odveč poudariti, da interese lastnika zastopa skupščina tožnice (tožničin organ) in ne poslovodstvo ustanovitelja in lastnika. Vpliv slednjega na poslovne odločitve toženca, ki ga toženec s pritožbo smiselno izpostavlja (op. izpostavlja voljo lastnika in naknadno soglasje ustanovitelja), toženca ne more razbremeniti njegove lastne odškodninske odgovornosti za vodenje poslov tožnice, ampak bi lahko privedel le še do morebitne odškodninske odgovornosti koga tretjega.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-1, 83/3-5, 83/3-9. ZKP člen 402, 402/3, 502č.
ugovor zoper obtožnico - zavrženje prepoznega ugovora - tek rokov - COVID-19 - nujna zadeva - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Res je, da so nujne kazenske zadeve neposredno določene v 1. točki tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS), kar pa še ne pomeni, da so to edine kazenske zadeve, v katerih procesni roki neomejeno tečejo. Med te je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje uvrstiti zadeve, v katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Ne samo zato, ker zadeve zavarovanja niso zamejene s posamezno vrsto pravnega postopka, zaradi česar se njihova posebna navedba v 5. točki tretjega odstavka 83. člena ZS izkaže za umestno, ampak še, ker je v 502.č členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) posebej ali neposredno določeno, da se v primerih odrejenega začasnega zavarovanja kazenski postopek šteje za prednostnega.
odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - poročanje upravitelju - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - začasna nesposobnost za delo - zdravstvena dokumentacija
Ni razlogov, da sodišče ne bi verjelo zdravnikom specialistom, da je dolžnica zaradi zdravstvenih težav začasno nesposobna za delo. Zgolj zatrjevanje upravitelja, ki ni strokovnjak medicinske stroke, da je dolžnica sposobna za delo in da, če ima že 15 let takšne težave, so te milejše in ne morejo vplivati na poslovno sposobnost dolžnice, ne zdržijo sodne presoje. Dolžnica je namreč predložila dokaze za svoje trditve glede (ne)sposobnosti za delo, upravitelj pa je podal zgolj svoja laična naziranja, ki ne morejo ovreči dokazov, kot je zdravstvena dokumentacija.
Za uveljavljanje denarnega tožbenega zahtevka (v višini 1.020,66 EUR) sicer res ni potrebno izvesti predhodnega postopka varstva pravic pri delodajalcu. Tožnik je pred uveljavljanjem sodnega varstva vseeno na toženko 13. 8. 2020 naslovil zahtevo za priznanje stroškov prehrane. Ker se toženka do 23. 11. 2020 na to ni odzvala, je tega dne vložil tožbo. Tožniku vložitve zahteve, s katero je pravzaprav skušal doseči izvensodno rešitev spora, ni mogoče šteti v škodo na način, kot se zavzema toženka, češ da vložitev tožbe ni bila potrebna, ker je z odločbo, ki mu je bila vročena 11. 12. 2020, zahtevi pretežno ugodila. Tudi to, da je o zahtevi odločila pred seznanitvijo z vložitvijo tožbe (ta ji je bila vročena 8. 12. 2021, odgovor je vložila 11. 1. 2021), ni pomembno dejstvo za presojo potrebnih stroškov postopka. Kot že nakazano, je za pravilno odločitev o stroških postopka ključno dejstvo izpolnitve zahtevka ter posledično takojšnji umik tožbe.
ZIZ člen 15, 53, 53/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - omejitev teka obresti - zakonite zamudne obresti
Pritožba utemeljeno opozarja, da z ugoditvijo ugovoru zastaranja obresti kot nepravih judikatnih terjatev, sodišče prve stopnje upnikove terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti ni omejilo skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I 300/04, posledično pa so utemeljeni tudi pritožbeni očitki, da bi zato o teh ugovornih navedbah moralo navesti razloge, saj gre za odločilna dejstva.
V 12. členu ZST-1 je določeno, kaj vse mora vsebovati predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks. Ker tega tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse ni vseboval, ji je sodišče utemeljeno naložilo dopolnitev v odrejenem roku. Pri tem se je pravilno oprlo na 108. člen ZPP, ki določa postopanje z nepopolnimi vlogami, ob sklicevanju na tretji odstavek 12. člena ZST-1, ki določa, da če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Po tretjem odstavku 1. člena ZST-1 se namreč v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.
Izvršitev procesne goljufije, t.j. uveljavljanje lažnega tožbenega zahtevka, se nanaša na navajanje lažne trditvene podlage, na predložene lažne dokaze pa se nanašajo druga kazniva dejanja, npr. kaznivo dejanje ponarejanja listin. Tako v civilnem kot kazenskem postopku je uveljavljeno strogo ločevanje med trditveno in dokazno podlago zahtevkov. Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza, saj dokazna listina sama po sebi ni trditev, temveč podlaga trditvi.
V kazenskem postopku se za uspešno procesiranje obtožnega akta (tudi zahteve za uvedbo preiskave) zahteva sklepčen opis očitanega kaznivega dejanja, t.j. opis iz katerega izhajajo vsi znaki očitanega kaznivega dejanja. Takega opisa v nobenem primeru ni moč nadomestiti s predlaganimi dokazi tako, da bi moralo sodišče na podlagi predlaganih dokazov samo sestavljati obtožne trditve. Tožilec v konkretnem opisu zahteve za preiskavo nikjer ni zatrjeval, da bi osumljeni v pravdi navajal lažno trditveno podlago, niti na kakšen pravdno upošteven način naj bi to storil in kaj naj bi bile lažne trditve. Iz opisa zahteve za preiskavo izhaja zgolj in samo očitek o dveh zatrjevano lažnih listinah, ki jih je osumljeni kot tožnik v pravdi predložil z namenom, da bi pravdno sodnico spravil v zmoto, da mu prisodi zahtevan znesek na škodo toženca. Konkreten opis predmetne zahteve za preiskavo tako ni sklepčen, saj lažnih trditev ne navaja, o tako zatrjevanih lažnih trditvah pa ni moč v nobenem primeru sklepati iz predloženih dokazov.
odvetniški stroški - vrednotenje odvetniških storitev - vrednost odvetniške točke
Pritožnica pa utemeljeno navaja, da je v času, ko so bile opravljene navedene storitve, to je v času pred 6. 4. 2019, ko je pričela veljati Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR, veljala Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,459 EUR, ter da ji gre v skladu s takrat veljavno Odvetniško tarifo oziroma vrednostjo odvetniške točke za navedene opravljene storitve, v skladu z 2. točko 12. člena Odvetniške tarife za vsako od navedenih storitev število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitve opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Sodišče bi zato za obe navedeni storitvi moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe, to je v vrednosti 0,60 EUR.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - onemogočanje stikov - sprememba ureditve stikov - odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov - omogočanje stikov
Za spremembo odločitve o zaupanju otroka ne zadostuje ugotovitev, da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike, ampak je nujna tudi ocena, da bo drugi od staršev, če mu bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, te stike omogočal. Za spremembo odločitve o zaupanju je ob tem določen še tretji pogoj, tj. da je le na tak način mogoče varovati otrokovo korist.
Pritožnik želi doseči spremembo odločbe, s katero je bil sin zaupan v varstvo in vzgojo materi. Ker je odločba pravnomočna, je šteti, da temelji na pravilni presoji, da je zaupanje mlajšega sina materi v njegovo največjo korist (in da je bil ob upoštevanju te določen tudi obseg stikov med otrokom in očetom). Spremembo odločitve je mogoče utemeljiti le z bistveno spremembo okoliščin, nastalih po izdaji navedene odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044579
KZ-1 člen 91, 91/3, 227, 227/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. URS člen 27. ZKP člen 358, 358/3.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - oprostilna sodba - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - dejansko stanje - naklep - v dvomu v korist obdolženca
Glede na to, da za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov ne zadošča zgolj malomarnost, naklepa obdolžencev pa glede na izpostavljene okoliščine prvostopno sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ni moglo ugotoviti z dovolj visoko stopnjo zanesljivosti, je obdolžence tudi utemeljeno oprostilo obtožbe.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 47, 48, 56, 56/1, 299, 299/5, 299/7, 323, 329, 329/1, 330, 330/3. ZPP člen 324, 324/6.
stečajni postopek - sklep o prodaji - prodaja idealnega deleža - bodoče negotovo dejstvo - načelo hitrosti - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - prijava izločitvene pravice - rok za prijavo izločitvene pravice - prepozna prijava izločitvene pravice - pravni pouk - dovoljenost pritožbe - pravočasnost pritožbe - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo
Glede pravočasnosti vložitve pritožb je pri tem potrebno upoštevati, da sta pritožnika ravnala v skladu s pravnim poukom iz izpodbijanega sklepa in sta se posledično zanesla na to, da pritožbeni rok v tej zadevi ni začel teči pred 1. 2. 2021. V takšnem primeru je ustaljeno stališče sodne prakse, da pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. Takšnemu stališču sodne prakse je pritrdila tudi pravna teorija.
Možnost in višina poplačila iz kupnine, ki bo prejeta, ko se bo nepremičnina prodala v stečajnem postopku, pa je bodoče negotovo dejstvo, zato na pravico upnika do pritožbe tudi ne more vplivati.
Če bi upravitelj s prodajo dolžnikovega premoženja odlagal za čas, ko (in če) bi pridobil še drugo premoženje, bi deloval v nasprotju z navedenim načelom. Zatrjevanje, da bi se s tem, da se čaka s prodajo nepremičnine na čas, ko bi stečajni dolžnik postal lastnik še preostalega idealnega dela sporne nepremičnine oziroma ta idealni delež pridobi v stečajno maso, zagotovilo najugodnejše pogoje glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, je neutemeljeno. Čakanje s prodajo premoženja zaradi nekega bodočega, še povsem negotovega dejstva, bi bilo v nasprotju s prav tistimi načeli, na katere se sklicujeta pritožbi.
Namen vodenja stečajnih postopkov je v uresničitvi interesov upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev v enakem deležu, kot drugi upniki, ki imajo istovrstno terjatev, zato se mora v stečajnem postopku pravne osebe vse premoženje stečajnega dolžnika unovčiti, iz denarja, ki se ga doseže s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, pa nato poplačati upnike z istovrstnimi terjatvami v enakem deležu. Če so torej izpolnjeni pogoji za prodajo premoženja, je premoženje potrebno prodati, oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem pa je mogoča le za eno leto, kar prodaje ne sme zavleči.
Sodna praksa je sicer res že zavzela stališče, da je potrebno določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te pravice, smiselno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Vendar v obravnavanem primeru, ko se izločitveni upnik zoper sklep o prodaji ni pritožil, s tem njegove prijave izločitvene pravice ni mogoče šteti za pravočasne niti v smislu zgoraj navedene sodne prakse. Okoliščine obravnavanega primera so namreč drugačne od tistih, v katerih se je odločalo v citiranih primerih.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSC00045106
ZFPPIPP člen 151.a, 151.a/1, 151.a/1-1. ZGD-1 člen 256, 276, 276/2, 288.
imenovanje direktorja - odpoklic direktorja družbe - prisilna poravnava
Uvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave.
Zakonita cesija terjatve izvajalca podizvajalcu na podlagi 631. člena OZ ne more imeti za posledico predčasne zapadlosti terjatve, ki jo je imel izvajalec kot odstopnik do naročnika kot dolžnika. Naročnik ima pravico plačilo zadrževati vse dokler v plačilo ne zapade terjatev glavnega izvajalca do njega.
Toženka lahko proti tožnici uveljavlja ugovore iz razmerja, iz katerega izvira terjatev, katere upnica je naknadno postala tožnica, in to zgolj tiste ugovore, ki bi jih lahko do trenutka obvestila o odstopu (torej do zahteve tožnice za neposredno plačilo) uveljavljala do izvajalca.
spor o pristojnosti - bivališče dolžnika - izterjava denarne terjatve - krajevna pristojnost
Ker iz upnikovega predloga in spisovnih podatkov izhaja, da dolžnik živi na območju Občine Žalec oziroma sodnega okraja Žalec, je posledično za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.
ZKP člen 129.a, 506, 506/2, 503/3, 506/4. KZ-1 člen 86, 86/8.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - obsojenčeva pripravljenost izpolniti posebni pogoj - izostanek z naroka - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je torej postopalo procesno pravilno, ko je skladno z določbo 506. člena ZKP o preklicu pogojne obsodbe odločalo navkljub odsotnosti obsojenke iz naroka za preklic pogojne obsodbe, saj to ni obligatorni pogoj za izvedbo tega postopka.