izpraznitev in izročitev nepremičnin - izvedba dokaza - dokazni pomen javne listine - vročilnica kot javna listina
Elektronska pošta prokurista in na katerega se je kot odločilnega oprlo sodišče prve stopnje je le eden od dokazov. Tega bi moralo oceniti skupaj z ostalimi predlaganimi dokazi, konkretno tožene stranke z zaslišanjem poštnega delavca J. A. in prokurista tožene stranke. Vendar sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da ji je bil preprečen dokaz, s katerim je želela izpodbiti dokazni pomen javne listine.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da dolžnik ni zatrjeval nenadomestljive škode oziroma težko nadomestljive škode, temveč takšno, ki je zajeta v realizaciji izvršbe in je njen končni cilj, na kar mora računati.
Škoda za upnika je v tem, ker dolžnik ne spoštuje pravnomočne sodne odločbe, da ne more uporabljati lastne nepremičnine, ker dolžnik z nespoštovanjem pravnomočnega izvršilnega naslova še vedno posega v upnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine.
DZ člen 7, 7/3, 138, 143, 143/1, 189, 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skupno starševstvo - pomanjkljivi razlogi za odločitev - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preizkus izvedenskega mnenja - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - življenjske potrebe otroka - finančne zmožnosti staršev
Tako kot za izvedensko mnenje tudi za mnenje centra za socialno delo velja, da ga je sodišče dolžno kritično ovrednotiti. Preizkusiti mora, ali temelji na vseh okoliščinah, pomembnih za odgovor na strokovna vprašanja, ki jih podaja v mnenju, in ali je podano mnenje jasno, razumljivo in celovito in kot tako omogoča kritičen preizkus njegove pravilnosti.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujni prisilni ukrep - omejitev ustavnih pravic - odločanje po uradni dolžnosti - duševna motnja - strokovno vprašanje - izvedenec psihiatrične stroke - sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - ogroženost zdravja - ogroženost življenja - učinek pravnomočnosti sklepa
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je prisilni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je tak poseg nujen, bodisi zaradi varovanja drugih bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Namestitev osebe v psihiatrični ustanovi in zdravljenje je dovoljeno, če oseba sama vanj privoli. Kadar pa ga odklanja, kot v obravnavanem primeru, so v 30. členu ZDZdr predvideni posebni postopki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045127
KZ-1 člen 20, 20/2, 251, 251/3,. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1, 277/1-4, 402, 402/3, 437, 437/1,.
ponarejanje listin - ponareditev podpisa - obtožni predlog - konkretizacija zakonskih znakov - sostorilstvo - prispevek - pomoč - izvedensko mnenje iz drugega postopka - isti historični dogodek - forenzična preiskava - grafolog - utemeljen sum - ponarejena oporoka
Zgolj navedba, da so vsi trije obdolženci ponaredili podpis pokojne D. D., ne zadostuje. Vloge posameznih obdolžencev bi glede na očitano izvršitveno ravnanje morale biti bolj konkretno opredeljene, saj, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v točki 5 razlogov izpodbijanega sklepa, ni jasno, kako so lahko v obravnavanem primeru tri osebe ponaredile en podpis. Pojmovno je sicer mogoče, da tri osebe sodelujejo pri ponareditvi podpisa (bodisi vse tri osebe držijo pisalo bodisi ena oseba ponaredi podpis imena, drugi dve pa podpisa priimkov, ipd.), vendar je treba v primeru sostorilstva v opisu kaznivega dejanja z navedbo dejstev in okoliščin konkretizirati prispevek posameznega storilca, s čimer je omogočeno pravno vrednotenje zatrjevane udeležbe, obdolžencem pa je s tem zagotovljena tudi pravica do učinkovite obrambe.
Ker ne gre za vračanje po pravilih o neupravičeni pridobitvi, ni pomembno sklicevanje pritožbe na zadevo I Cp 3829/2009, ki se je nanašala na vprašanje solidarne obveznosti v primeru neupravičene pridobitve. Vseeno pa pritožba utemeljeno izpodbija del odločitve, ki se glasi na solidarno vračanje orodja. Ker je predmet odločanja stvarnopravni zahtevek, uporaba določb OZ o solidarni obveznosti dolžnikov (395. člen OZ) ne pride v poštev. Le v tem manjšem delu (glede solidarne vrnitve) torej ni izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, pri čemer odprava nesklepčnosti tožbe ne pride v poštev, saj je očitno, da tožnik te nesklepčnosti ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP).
predlog za oprostitev plačila takse - vsebina predloga - poziv na dopolnitev predloga - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nujni podatki - izjava - ugotavljanje premoženjskega stanja - dostop do podatkov - zavrženje predloga
Predlagatelj je bil pozvan k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Ker ni predložil izjave o soglasju, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja pridobi podatke, ki so davčna tajnost, prebivališča družinskih članic, njunih enotnih matičnih številk in davčnih številk, izjav, da so podatki o premoženju in dohodku, ki ni razvidno iz zbirk podatkov, resnični in popolni, in ker so ti podatki bistvenega pomena za odločitev o taksni oprostitvi, je sodišče predlog zavrglo.
Soglasje in podatki o številkah, prek katerih lahko sodišče dostopa do podatkov o premoženjskem stanju, so bistveni za odločitev o predlogu za taksno oprostitev.
odvetniški stroški - vrednotenje odvetniških storitev - vrednost odvetniške točke
Pritožnica pa utemeljeno navaja, da je v času, ko so bile opravljene navedene storitve, to je v času pred 6. 4. 2019, ko je pričela veljati Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR, veljala Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,459 EUR, ter da ji gre v skladu s takrat veljavno Odvetniško tarifo oziroma vrednostjo odvetniške točke za navedene opravljene storitve, v skladu z 2. točko 12. člena Odvetniške tarife za vsako od navedenih storitev število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitve opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Sodišče bi zato za obe navedeni storitvi moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe, to je v vrednosti 0,60 EUR.
ZGD-1 člen 263. OZ člen 299. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost direktorja - poslovna odškodninska odgovornost - kolizija interesov - finančni položaj družbe - navadna škoda - tek zakonskih zamudnih obresti - zavrnitev dokaza - informativni dokaz
Razlogi sodišča prve stopnje, ki je pri prisoji odškodnine za premoženjsko škodo skladno z 299. členom OZ ločilo trenutek zapadlosti odškodninske terjatve (trenutek samega nastanka škode s posamičnimi izplačili na podlagi sponzorskih in donatorske pogodbe) od trenutka nastopa dolžnikove zamude za plačilo odškodnine (od poziva za plačilo, za katerega v konkretni zadevi šteje datum vložitve tožbe) in posledična zavrnitev presežnega tožbenega zahtevka glede zakonskih zamudnih obresti od posamičnih izplačil dalje do vložitve tožbe, so pravilni in utemeljeni, zato ni mogoče slediti drugačnemu zavzemanju tožnice.
Kršitev ni podana z obrazloženo in utemeljeno zavrnitvijo toženčevega predloga za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem marketinške stroke. Upoštevaje konkretne okoliščine primera je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča predmetni dokaz utemeljeno zavrnjen kot nedovoljen, to je kot poizvedovalni oziroma informativni dokaz. Toženec zmotno navaja, da je konkretno navedel, katera dejstva naj se s predlaganim dokazom dokazujejo. Njegove navedbe so bile namreč na takšni ravni pavšalnosti, da sodišče prve stopnje (posledično poizvedovalnega) dokaza ni bilo dolžno izvesti, pri čemer je toženca o pavšalnosti njegovih navedb izrecno opozarjala tožnica.
Tožnica je izkazala slabo likvidnostno in finančno stanje družbe oziroma njuno bistveno slabšanje, skupaj s potrebnimi dokapitalizacijami družbe in njenim kreditiranjem, ter posledično poslovno nerazumno sklepanje sponzorskih pogodb s številnimi aneksi in donatorske pogodbe. V takšni situaciji je sponzoriranje in donatorstvo ob povsem pavšalno zatrjevani in posledično neizkazani koristnosti zagotovo škodljivo ravnanje, zaradi katerega je izkazano prišlo do finančnih odlivov (škode).
O vložitvi tožbe je bilo odločeno s skupščinskim sklepom, medtem ko sporni posli ne temeljijo na zakonitem skupščinskem sklepu. Ob tem je odveč poudariti, da interese lastnika zastopa skupščina tožnice (tožničin organ) in ne poslovodstvo ustanovitelja in lastnika. Vpliv slednjega na poslovne odločitve toženca, ki ga toženec s pritožbo smiselno izpostavlja (op. izpostavlja voljo lastnika in naknadno soglasje ustanovitelja), toženca ne more razbremeniti njegove lastne odškodninske odgovornosti za vodenje poslov tožnice, ampak bi lahko privedel le še do morebitne odškodninske odgovornosti koga tretjega.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - onemogočanje stikov - sprememba ureditve stikov - odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov - omogočanje stikov
Za spremembo odločitve o zaupanju otroka ne zadostuje ugotovitev, da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike, ampak je nujna tudi ocena, da bo drugi od staršev, če mu bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, te stike omogočal. Za spremembo odločitve o zaupanju je ob tem določen še tretji pogoj, tj. da je le na tak način mogoče varovati otrokovo korist.
Pritožnik želi doseči spremembo odločbe, s katero je bil sin zaupan v varstvo in vzgojo materi. Ker je odločba pravnomočna, je šteti, da temelji na pravilni presoji, da je zaupanje mlajšega sina materi v njegovo največjo korist (in da je bil ob upoštevanju te določen tudi obseg stikov med otrokom in očetom). Spremembo odločitve je mogoče utemeljiti le z bistveno spremembo okoliščin, nastalih po izdaji navedene odločbe.
ZKP člen 129.a, 506, 506/2, 503/3, 506/4. KZ-1 člen 86, 86/8.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - obsojenčeva pripravljenost izpolniti posebni pogoj - izostanek z naroka - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je torej postopalo procesno pravilno, ko je skladno z določbo 506. člena ZKP o preklicu pogojne obsodbe odločalo navkljub odsotnosti obsojenke iz naroka za preklic pogojne obsodbe, saj to ni obligatorni pogoj za izvedbo tega postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00046722
OZ člen 131, 131/1.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37, 37/1.. ZDR-1 člen 45, 45/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vzrok nezgode - ravnanje oškodovanca
Tožnica je v nasprotju z navodili tožene stranke hodila po zaprti terasi, kjer ni imela dela, ki bi ga morala opraviti. S tem se je sama izpostavila nevarnosti poškodovanja, saj do nesreče, če bi navodila spoštovala, ne bi prišlo. Tako neoznačenost roba v obravnavanem primeru na nastanek nezgode nima vpliva. Tožnica tudi ni zatrjevala, da je bil to razlog za njen padec, ampak se je sklicevala na odsotnost gumijastega predpražnika, za katerega pa je bilo v postopku ugotovljeno, da njegova namestitev ne bi zmanjšala vpliva tega roba na tveganje padca oseb pri prehodu. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, da vzrok za nastanek škodnega dogodka ni kršitev predpisov o varnosti pri delu s strani tožene stranke, ampak izključno tožničino ravnanje.
V tem primeru, ko tožena stranka ni izpolnila zahtevka, ne more iti za izjemo po 158. členu ZPP ter mora po pravilu iz tega člena tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.
Zakonita cesija terjatve izvajalca podizvajalcu na podlagi 631. člena OZ ne more imeti za posledico predčasne zapadlosti terjatve, ki jo je imel izvajalec kot odstopnik do naročnika kot dolžnika. Naročnik ima pravico plačilo zadrževati vse dokler v plačilo ne zapade terjatev glavnega izvajalca do njega.
Toženka lahko proti tožnici uveljavlja ugovore iz razmerja, iz katerega izvira terjatev, katere upnica je naknadno postala tožnica, in to zgolj tiste ugovore, ki bi jih lahko do trenutka obvestila o odstopu (torej do zahteve tožnice za neposredno plačilo) uveljavljala do izvajalca.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - določitev vrednosti spora - določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku - pogodbena kazen - oblikovalna tožba
Sodna praksa je zavzela stališče, da je ustavno skladna takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
stranska intervencija - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - položaj stranskega intervenienta - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Stranski intervenient mora sam zatrjevati dejstva o svojem pravnem interesu. C. ni v svoji izjavi, pritožnik pa ne v pritožbi, pojasnil, kako bi zmaga oziroma poraz tožene stranke v konkretni pravdi vplivala na položaj intervenienta.
Ker iz določb ZST-1 ne izhaja, da bi bila izjava o premoženjskem stanju procesna predpostavka za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, pritožba pa ne zatrjuje, katerih podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12a. člena ZST-1 oziroma ki so davčna tajnost predlog ni vseboval, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnikov predlog z dne 30. 11. 2020 popoln.
ZPP člen 450, 451, 453, 457, 457/3, 458, 458/1. OZ člen 197.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov - stroški ogrevanja - plačilo tujega dolga - višina dolga - ključ delitve obratovalnih stroškov - neupravičena obogatitev - pogodba o upravljanju - prenehanje pogodbe o upravljanju
Iz sodne prakse ne izhaja, kot navaja pritožba, da je upravnik, ki opravlja storitve za etažne lastnike še po prenehanju pogodbe o upravljanju in kljub prepovedi etažnih lastnikov, upravičen do plačila na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-1, 83/3-5, 83/3-9. ZKP člen 402, 402/3, 502č.
ugovor zoper obtožnico - zavrženje prepoznega ugovora - tek rokov - COVID-19 - nujna zadeva - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Res je, da so nujne kazenske zadeve neposredno določene v 1. točki tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS), kar pa še ne pomeni, da so to edine kazenske zadeve, v katerih procesni roki neomejeno tečejo. Med te je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje uvrstiti zadeve, v katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Ne samo zato, ker zadeve zavarovanja niso zamejene s posamezno vrsto pravnega postopka, zaradi česar se njihova posebna navedba v 5. točki tretjega odstavka 83. člena ZS izkaže za umestno, ampak še, ker je v 502.č členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) posebej ali neposredno določeno, da se v primerih odrejenega začasnega zavarovanja kazenski postopek šteje za prednostnega.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - plačilo sodne takse sorazmerno z dednimi deleži
Po določbi desetega odstavka 3. člena ZST-1 so dediči v zapuščinskem postopku dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se pritožniku odmeri taksa v znesku 20,00 EUR od celotnega taksnega bremena vseh dedičev, pa je v sorazmerju z delom premoženja, ki ga je podedoval.