odvetniški stroški - vrednotenje odvetniških storitev - vrednost odvetniške točke
Pritožnica pa utemeljeno navaja, da je v času, ko so bile opravljene navedene storitve, to je v času pred 6. 4. 2019, ko je pričela veljati Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR, veljala Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,459 EUR, ter da ji gre v skladu s takrat veljavno Odvetniško tarifo oziroma vrednostjo odvetniške točke za navedene opravljene storitve, v skladu z 2. točko 12. člena Odvetniške tarife za vsako od navedenih storitev število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitve opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Sodišče bi zato za obe navedeni storitvi moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe, to je v vrednosti 0,60 EUR.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - onemogočanje stikov - sprememba ureditve stikov - odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov - omogočanje stikov
Za spremembo odločitve o zaupanju otroka ne zadostuje ugotovitev, da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike, ampak je nujna tudi ocena, da bo drugi od staršev, če mu bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, te stike omogočal. Za spremembo odločitve o zaupanju je ob tem določen še tretji pogoj, tj. da je le na tak način mogoče varovati otrokovo korist.
Pritožnik želi doseči spremembo odločbe, s katero je bil sin zaupan v varstvo in vzgojo materi. Ker je odločba pravnomočna, je šteti, da temelji na pravilni presoji, da je zaupanje mlajšega sina materi v njegovo največjo korist (in da je bil ob upoštevanju te določen tudi obseg stikov med otrokom in očetom). Spremembo odločitve je mogoče utemeljiti le z bistveno spremembo okoliščin, nastalih po izdaji navedene odločbe.
ZGD-1 člen 263. OZ člen 299. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost direktorja - poslovna odškodninska odgovornost - kolizija interesov - finančni položaj družbe - navadna škoda - tek zakonskih zamudnih obresti - zavrnitev dokaza - informativni dokaz
Razlogi sodišča prve stopnje, ki je pri prisoji odškodnine za premoženjsko škodo skladno z 299. členom OZ ločilo trenutek zapadlosti odškodninske terjatve (trenutek samega nastanka škode s posamičnimi izplačili na podlagi sponzorskih in donatorske pogodbe) od trenutka nastopa dolžnikove zamude za plačilo odškodnine (od poziva za plačilo, za katerega v konkretni zadevi šteje datum vložitve tožbe) in posledična zavrnitev presežnega tožbenega zahtevka glede zakonskih zamudnih obresti od posamičnih izplačil dalje do vložitve tožbe, so pravilni in utemeljeni, zato ni mogoče slediti drugačnemu zavzemanju tožnice.
Kršitev ni podana z obrazloženo in utemeljeno zavrnitvijo toženčevega predloga za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem marketinške stroke. Upoštevaje konkretne okoliščine primera je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča predmetni dokaz utemeljeno zavrnjen kot nedovoljen, to je kot poizvedovalni oziroma informativni dokaz. Toženec zmotno navaja, da je konkretno navedel, katera dejstva naj se s predlaganim dokazom dokazujejo. Njegove navedbe so bile namreč na takšni ravni pavšalnosti, da sodišče prve stopnje (posledično poizvedovalnega) dokaza ni bilo dolžno izvesti, pri čemer je toženca o pavšalnosti njegovih navedb izrecno opozarjala tožnica.
Tožnica je izkazala slabo likvidnostno in finančno stanje družbe oziroma njuno bistveno slabšanje, skupaj s potrebnimi dokapitalizacijami družbe in njenim kreditiranjem, ter posledično poslovno nerazumno sklepanje sponzorskih pogodb s številnimi aneksi in donatorske pogodbe. V takšni situaciji je sponzoriranje in donatorstvo ob povsem pavšalno zatrjevani in posledično neizkazani koristnosti zagotovo škodljivo ravnanje, zaradi katerega je izkazano prišlo do finančnih odlivov (škode).
O vložitvi tožbe je bilo odločeno s skupščinskim sklepom, medtem ko sporni posli ne temeljijo na zakonitem skupščinskem sklepu. Ob tem je odveč poudariti, da interese lastnika zastopa skupščina tožnice (tožničin organ) in ne poslovodstvo ustanovitelja in lastnika. Vpliv slednjega na poslovne odločitve toženca, ki ga toženec s pritožbo smiselno izpostavlja (op. izpostavlja voljo lastnika in naknadno soglasje ustanovitelja), toženca ne more razbremeniti njegove lastne odškodninske odgovornosti za vodenje poslov tožnice, ampak bi lahko privedel le še do morebitne odškodninske odgovornosti koga tretjega.
ZGD-1 člen 305, 386, 386/5, 388, 590, 590/3, 590/4, 590/5.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - registrska zapora - interes za hitro odločitev o vpisu - prebitje registrske zapore
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da so vse navedbe pritožnikov in posledično tudi zastavljena vprašanja na skupščini v zvezi s pravilnostjo, popolnostjo in strokovnostjo izdelane ocene vrednosti ter ugotovljene vrednosti delnic predlagatelja za odločitev o spornem skupščinskem sklepu nerelevantne, ker sklepa o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati iz razlogov, če denarna odpravnina iz 385. člena ZGD-1, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena (prvi odstavek 388. člena ZGD-1). Slednje iztisnjeni manjšinski delničarji res lahko uveljavljajo v posebnem postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine (drugi odstavek 388. člena ZGD-1), ki teče po pravilih nepravdnega postopka, in res na samo veljavnost skupščinskega sklepa višina ponujene in izglasovane odpravnine ne vpliva. Vendar pa zastavljena vprašanja manjšinskega delničarja v zvezi s tem zato še niso pravno nerelevantna za glasovanje o prenosu delnic na glavnega delničarja z vidika njegove pravice do obveščenosti. Pravica do obveščenosti je ena izmed temeljnih pravic delničarjev, ki jo ti uresničujejo praviloma na skupščini delniške družbe in je pomembna za sprejemanje njihovih odločitev. Določba prvega odstavka 305. člena ZGD-1 narekuje poslovodstvu, da posreduje delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Informacija, ki jo zahtevajo delničarji, se torej mora vsebinsko nanašati na točke dnevnega reda skupščine, v danem primeru na sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev in prenosu delnic na glavnega delničarja.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1, 14/3. ZSVarPre člen 8, 26, 26/1-1, 26/1-3, 26/1-9, 27, 27/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 12, 17.
oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - posebno premoženje zakonca - razpolaganje s premoženjem - hipoteka
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca se upošteva tudi posebno premoženje zakonca.
Glede na pravni standard "možnost razpolaganja", hipoteka sama po sebi ne pomeni take nemožnosti razpolaganja s premoženjem, ki bi bila upoštevna za presojo materialnega položaja prosilca in njegove družine.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-1, 83/3-5, 83/3-9. ZKP člen 402, 402/3, 502č.
ugovor zoper obtožnico - zavrženje prepoznega ugovora - tek rokov - COVID-19 - nujna zadeva - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Res je, da so nujne kazenske zadeve neposredno določene v 1. točki tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS), kar pa še ne pomeni, da so to edine kazenske zadeve, v katerih procesni roki neomejeno tečejo. Med te je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje uvrstiti zadeve, v katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Ne samo zato, ker zadeve zavarovanja niso zamejene s posamezno vrsto pravnega postopka, zaradi česar se njihova posebna navedba v 5. točki tretjega odstavka 83. člena ZS izkaže za umestno, ampak še, ker je v 502.č členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) posebej ali neposredno določeno, da se v primerih odrejenega začasnega zavarovanja kazenski postopek šteje za prednostnega.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da dolžnik ni zatrjeval nenadomestljive škode oziroma težko nadomestljive škode, temveč takšno, ki je zajeta v realizaciji izvršbe in je njen končni cilj, na kar mora računati.
Škoda za upnika je v tem, ker dolžnik ne spoštuje pravnomočne sodne odločbe, da ne more uporabljati lastne nepremičnine, ker dolžnik z nespoštovanjem pravnomočnega izvršilnega naslova še vedno posega v upnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka bila na naroku za glavno obravnavo 24. 2. 2020 in sicer jo je zastopal pooblaščeni odvetnik (edini narok v sporni zadevi) in ko je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep, da se dokazovanje zaključi, potem ko je izvedlo in dopustilo dokaz z vpogledom in čitanjem dokaznih listin ter izvedlo dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke, bi morala tožena stranka vztrajati, da sodišče izvede po toženi stranki predlagan dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, česar ni storila in če sodišče predlogu ne bi ugodilo, bi morala uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka, česar tudi ni storila, zato je sedaj v pritožbenem postopku prekludirana z uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da ji je bila kršena pravica do izjave in kršeno načelo kontradiktornosti v postopku.
ZKP člen 129.a, 506, 506/2, 503/3, 506/4. KZ-1 člen 86, 86/8.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - obsojenčeva pripravljenost izpolniti posebni pogoj - izostanek z naroka - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je torej postopalo procesno pravilno, ko je skladno z določbo 506. člena ZKP o preklicu pogojne obsodbe odločalo navkljub odsotnosti obsojenke iz naroka za preklic pogojne obsodbe, saj to ni obligatorni pogoj za izvedbo tega postopka.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - določitev vrednosti spora - določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku - pogodbena kazen - oblikovalna tožba
Sodna praksa je zavzela stališče, da je ustavno skladna takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
stranska intervencija - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - položaj stranskega intervenienta - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Stranski intervenient mora sam zatrjevati dejstva o svojem pravnem interesu. C. ni v svoji izjavi, pritožnik pa ne v pritožbi, pojasnil, kako bi zmaga oziroma poraz tožene stranke v konkretni pravdi vplivala na položaj intervenienta.
Ker iz določb ZST-1 ne izhaja, da bi bila izjava o premoženjskem stanju procesna predpostavka za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, pritožba pa ne zatrjuje, katerih podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12a. člena ZST-1 oziroma ki so davčna tajnost predlog ni vseboval, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnikov predlog z dne 30. 11. 2020 popoln.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - plačilo sodne takse sorazmerno z dednimi deleži
Po določbi desetega odstavka 3. člena ZST-1 so dediči v zapuščinskem postopku dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se pritožniku odmeri taksa v znesku 20,00 EUR od celotnega taksnega bremena vseh dedičev, pa je v sorazmerju z delom premoženja, ki ga je podedoval.
Ker ne gre za vračanje po pravilih o neupravičeni pridobitvi, ni pomembno sklicevanje pritožbe na zadevo I Cp 3829/2009, ki se je nanašala na vprašanje solidarne obveznosti v primeru neupravičene pridobitve. Vseeno pa pritožba utemeljeno izpodbija del odločitve, ki se glasi na solidarno vračanje orodja. Ker je predmet odločanja stvarnopravni zahtevek, uporaba določb OZ o solidarni obveznosti dolžnikov (395. člen OZ) ne pride v poštev. Le v tem manjšem delu (glede solidarne vrnitve) torej ni izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, pri čemer odprava nesklepčnosti tožbe ne pride v poštev, saj je očitno, da tožnik te nesklepčnosti ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP).
Izvršitev procesne goljufije, t.j. uveljavljanje lažnega tožbenega zahtevka, se nanaša na navajanje lažne trditvene podlage, na predložene lažne dokaze pa se nanašajo druga kazniva dejanja, npr. kaznivo dejanje ponarejanja listin. Tako v civilnem kot kazenskem postopku je uveljavljeno strogo ločevanje med trditveno in dokazno podlago zahtevkov. Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza, saj dokazna listina sama po sebi ni trditev, temveč podlaga trditvi.
V kazenskem postopku se za uspešno procesiranje obtožnega akta (tudi zahteve za uvedbo preiskave) zahteva sklepčen opis očitanega kaznivega dejanja, t.j. opis iz katerega izhajajo vsi znaki očitanega kaznivega dejanja. Takega opisa v nobenem primeru ni moč nadomestiti s predlaganimi dokazi tako, da bi moralo sodišče na podlagi predlaganih dokazov samo sestavljati obtožne trditve. Tožilec v konkretnem opisu zahteve za preiskavo nikjer ni zatrjeval, da bi osumljeni v pravdi navajal lažno trditveno podlago, niti na kakšen pravdno upošteven način naj bi to storil in kaj naj bi bile lažne trditve. Iz opisa zahteve za preiskavo izhaja zgolj in samo očitek o dveh zatrjevano lažnih listinah, ki jih je osumljeni kot tožnik v pravdi predložil z namenom, da bi pravdno sodnico spravil v zmoto, da mu prisodi zahtevan znesek na škodo toženca. Konkreten opis predmetne zahteve za preiskavo tako ni sklepčen, saj lažnih trditev ne navaja, o tako zatrjevanih lažnih trditvah pa ni moč v nobenem primeru sklepati iz predloženih dokazov.
spor o pristojnosti - bivališče dolžnika - izterjava denarne terjatve - krajevna pristojnost
Ker iz upnikovega predloga in spisovnih podatkov izhaja, da dolžnik živi na območju Občine Žalec oziroma sodnega okraja Žalec, je posledično za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.
stranska kazen - nadomestni zapor - delo v splošno korist
Obsojenčeve osebnostne razmere, ki jih izpostavlja pritožba, in sicer da je že zaporna kazen dovolj vzgojno vplivala na obsojenca ter da obsojenec pomaga pri vzgoji otrok, niso razlog, da se stranska denarna kazen, ki se ne da niti prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Zakon namreč ne predvideva možnosti odpustitve denarne kazni, pač pa iz prvega odstavka 87. člena KZ-1 jasno in nedvoumno izhaja, da se denarna kazen v primerih, ko se ne da niti prisilno izterjati, izvrši z zaporom, zaradi česar se pritožba neutemeljeno sklicuje na določbe o odmeri kazni. Enako je mogoče ugotoviti glede pritožbenih navedb v smeri, da se naj kazen zapora izvrši z delom v splošno korist. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena KZ-1 se lahko z delom v splošno korist izvrši zgolj denarna kazen do 360 dnevnih zneskov. Ker pa je bila obsojencu izrečena denarna kazen v višini 760 dnevnih zneskov, izvršitev denarne kazni v konkretnem primeru ni mogoče nadomestiti z delom v splošno korist.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSC00045106
ZFPPIPP člen 151.a, 151.a/1, 151.a/1-1. ZGD-1 člen 256, 276, 276/2, 288.
imenovanje direktorja - odpoklic direktorja družbe - prisilna poravnava
Uvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00045569
ZIZ člen 56.
začasna odredba - verjetnost terjatve - ugovor po izteku roka
Upravno sodišče je s sodbo opr. št. III U 82/2020 z dne 17. 9. 2020 pravnomočno odpravilo odločbo vršilca dolžnosti generalnega direktorja Policije št. ... z dne 6. 5. 2020. To pomeni, da tožnik s tega položaja ni bil razrešen. S tem je odpadla pravna podlaga za njegovo premestitev, do katere je prišlo izključno zaradi nezakonite razrešitve s položaja direktorja A.. Zaradi tega in ker sklep drugostopenjskega organa z dne 22. 1. 2021 ni pravnomočen, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da verjetnost tožnikove terjatve, ugotovljena s sklepom o izdaji začasne odredbe z dne 16. 11. 2020, potrjena s sklepom VDSS opr. št. Pdp 628/2020 z dne 23. 12. 2020, obstoji, zato je ugovor po izteku roka tožene stranke utemeljeno zavrnilo in obdržalo sklep o izdani začasni odredbi v veljavi.
predlog za oprostitev plačila takse - vsebina predloga - poziv na dopolnitev predloga - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nujni podatki - izjava - ugotavljanje premoženjskega stanja - dostop do podatkov - zavrženje predloga
Predlagatelj je bil pozvan k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Ker ni predložil izjave o soglasju, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja pridobi podatke, ki so davčna tajnost, prebivališča družinskih članic, njunih enotnih matičnih številk in davčnih številk, izjav, da so podatki o premoženju in dohodku, ki ni razvidno iz zbirk podatkov, resnični in popolni, in ker so ti podatki bistvenega pomena za odločitev o taksni oprostitvi, je sodišče predlog zavrglo.
Soglasje in podatki o številkah, prek katerih lahko sodišče dostopa do podatkov o premoženjskem stanju, so bistveni za odločitev o predlogu za taksno oprostitev.