redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
Sodišče je v dokazni oceni utemeljeno izpostavilo, da je toženka tožnika pozvala na delo, takoj zatem - po zapletu glede varstva otroka (čeprav delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, po 137. členu ZDR-1 pripada nadomestilo plače) pa je začela prikazovati, da tožnikovo delo ni potrebno.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka bila na naroku za glavno obravnavo 24. 2. 2020 in sicer jo je zastopal pooblaščeni odvetnik (edini narok v sporni zadevi) in ko je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep, da se dokazovanje zaključi, potem ko je izvedlo in dopustilo dokaz z vpogledom in čitanjem dokaznih listin ter izvedlo dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke, bi morala tožena stranka vztrajati, da sodišče izvede po toženi stranki predlagan dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, česar ni storila in če sodišče predlogu ne bi ugodilo, bi morala uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka, česar tudi ni storila, zato je sedaj v pritožbenem postopku prekludirana z uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da ji je bila kršena pravica do izjave in kršeno načelo kontradiktornosti v postopku.
stranska intervencija - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - položaj stranskega intervenienta - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Stranski intervenient mora sam zatrjevati dejstva o svojem pravnem interesu. C. ni v svoji izjavi, pritožnik pa ne v pritožbi, pojasnil, kako bi zmaga oziroma poraz tožene stranke v konkretni pravdi vplivala na položaj intervenienta.
Ker iz določb ZST-1 ne izhaja, da bi bila izjava o premoženjskem stanju procesna predpostavka za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, pritožba pa ne zatrjuje, katerih podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12a. člena ZST-1 oziroma ki so davčna tajnost predlog ni vseboval, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnikov predlog z dne 30. 11. 2020 popoln.
spor o pristojnosti - bivališče dolžnika - izterjava denarne terjatve - krajevna pristojnost
Ker iz upnikovega predloga in spisovnih podatkov izhaja, da dolžnik živi na območju Občine Žalec oziroma sodnega okraja Žalec, je posledično za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSC00045106
ZFPPIPP člen 151.a, 151.a/1, 151.a/1-1. ZGD-1 člen 256, 276, 276/2, 288.
imenovanje direktorja - odpoklic direktorja družbe - prisilna poravnava
Uvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044579
KZ-1 člen 91, 91/3, 227, 227/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. URS člen 27. ZKP člen 358, 358/3.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - oprostilna sodba - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - dejansko stanje - naklep - v dvomu v korist obdolženca
Glede na to, da za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov ne zadošča zgolj malomarnost, naklepa obdolžencev pa glede na izpostavljene okoliščine prvostopno sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ni moglo ugotoviti z dovolj visoko stopnjo zanesljivosti, je obdolžence tudi utemeljeno oprostilo obtožbe.
zaznamba vrstnega reda - umik predloga - dopustnost umika - umik predloga po izdaji odločbe
Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044666
KZ-1 člen 7, 7/2, 196, 196/1, 196/2, 202.. ZDavP-2 člen 352, 352/1, 352/2, 353.. ZDR-1 člen 44, 134, 134/1, 134/2.. ZKP člen 358, 358-1.. ZPIZ-2 člen 2, 13, 133, 133/2, 134, 152, 153, 158.. ZPSV člen 3, 3/1, 3/2, 16.. ZSDP člen 8, 9.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Po preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje stališču zagovornika, da iz opisa očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Obdolžencu se namreč očita, da je dejanje storil v letu 2013, to je v času veljavnosti KZ-1B, po katerem je kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev opredeljeno kot zavestno neravnanje po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov, s čimer storilec prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora opis kaznivega dejanja vsebovati vse zakonske znake kaznivega dejanja, kot jih določa zakon, saj je z njimi opredeljeno tisto ravnanje posameznika, ki ustreza ravnanju v polju zakonitosti. Zavest storilca, da ne ravna po navedenih predpisih je tako v skladu z zakonski dikcijo kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1B nujna sestavina opisa dejanja, ki pa je v obravnavanem primeru iz opisa dejanja v celoti izostala tako v konkretnem delu kot tudi v abstraktnem delu, na kar pravilno opozarja zagovornik. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno povzelo določbo 196. člena KZ-1 in v obrazložitvi sodbe tudi utemeljilo, da obdolženec zavestno ni ravnal po predpisih, vendar pa obrazložitev sodbe ne more nadomestiti opisa dejanja v izreku sodbe.
Nobenega dvoma ni, da je tožnica lastnica vseh spornih nepremičnin (na katerih se nahaja stanovanjska hiša in vrtnarija), saj je kot taka vpisana v zemljiško knjigo. S tem je brez slehernega dvoma procesno in stvarno aktivno legitimirana za ta spor, torej za tožbo za varstvo svoje lastninske pravice.
Vsi abstraktni zakonski znaki morajo biti v opisu dejanja konkretizirani, pri čemer ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni, temveč da le-ti izhajajo iz konkretiziranega opisa obdolženčevega dejanja. Temu pa v obravnavani zadevi, ko iz opisa dejanja izhaja, da je obdolženec denar prilastil družbi H. s.r.o., v zvezi s katero, glede na očitano kaznivo dejanje, ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi ga v relevantnem svojstvu povezovale s to pravno osebo, ni bilo zadoščeno. Prvi odstavek 209. člena KZ-1 namreč inkriminira zgolj prilastitev "sebi", kar izhaja že iz jezikovne razlage zakonske dikcije svojilnega zaimka "si", zato bi razlaganje slednjega na način kot se za to zavzema okrajni državni tožilec, nedopustno širilo polje kaznivosti.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba stavbne pravice - inšpekcijski organ - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - soglasje inšpektorja
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije.
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.
vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
Režim skupnega premoženja preneha z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost ali pa z realno delitvijo. Vse dokler tovrstna delitev ni izvršena, se (bivša) zakonca ne moreta vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika.
ZKP člen 57, 57/1, 57/3, 60, 244, 244/1, 277, 277/1, 277/1-3, 371, 371/1, 371/1-5, 437, 437/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje grožnje - predlagalni delikt - oškodovanec kot tožilec - pravne posledice neupravičenega izostanka iz naroka - umik predloga za pregon
Povsem nepomembno oziroma vseeno je, ali oškodovanec umakne predlog sam (prvi odstavek 57. člena ZKP) ali pa se zaradi njegove pasivnosti po zakonu šteje, da je predlog umaknil (prvi odstavek 244. člena ZKP), posledica je v vsakem primeru enaka in to je izguba pravice ponovno podati predlog (tretji odstavek 57. člena ZKP), slednji pa je pri predlagalnih deliktih procesna predpostavka za pregon (prvi odstavek 52. člena ZKP).
ovadba kot dokaz - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov
Naznanitev kaznivega dejanja oziroma kazenska ovadba pa pomeni obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kajti s tako prijavo se zasleduje legitimen cilj odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Prijava kazniva dejanja pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni dokazno sredstvo, kot napačno trdi pritožba in zato tudi ni nedovoljen dokaz, uvrščen med dokazne prepovedi, kajti ekskluzija dokazov ščiti obtoženca pred neutemeljenimi posegi državnih organov v njegove osebnostne pravice v kazenskem postopku.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - zavrženje vloge - bistvene sestavine predloga - nadaljevanje kazenskega pregona
V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP in smiselno uporabo 429. člena ZKP, mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vsebovati med ostalimi obveznimi sestavinami tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze.
fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - iztek roka za dvig pisanja
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP namreč ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval in pošiljke ni šel iskati na pošto, z njo se je zato seznanil šele, ko jo je vročevalec pustil v njegovem predalčniku. Zaradi takšnega ravnanja in pritožnikovega napačnega prepričanja, da se rok za vložitev ugovora šteje od prvega naslednjega dne, ko prejel pisanje, je prišlo do tega, da je zamudil rok za vložitev ugovora in ga je poslal sodišču šele 9. 11. 2020.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka po načelu krivde - pravdni stroški po uspehu - sodba na podlagi pripoznave - vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja - povod za pravdo - potrebna tožba - opomin pred tožbo
Tudi če tožeča stranka pred vložitvijo tožbe tožene stranke ne opomni oziroma pozove na izpolnitev zahtevka, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih namreč opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi. Na splošno velja, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne glede na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
OZ člen 18, 18/1, 54, 54/2, 58, 72, 72/1, 86, 86/1, 190, 642, 642/3.
sprememba dogovora o ceni del - konkludentna izjava volje - obseg pooblastila - potrditev obračuna del - neupravičena pridobitev - realizacija dogovora - oblika spremembe pogodbe - pisna oblika
Po presoji višjega sodišča potrditev toženčevih obračunov v višini, ki jo je obračunal toženec, s strani osebe, ki je bila v Okvirnem sporazumu izrecno navedena kot predstavnik tožeče stranke, ki skrbi za obračun stroškov in ki je v zvezi s toženčevim delom ves čas komunicirala s tožencem, nedvomno pomeni ravnanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da je obstajala volja tožeče stranke, da sprejme višino postavk v toženčevem obračunu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044681
KZ-1 člen 257.. ZKP člen 276, 276/2.
sprememba obtožnice - pomoč pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - ugovor zoper spremenjeno obtožnico - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Sprememba prvotnega očitka, da sta obdolženki pri tem ravnali kot pomočnici soobdolženemu F.B., v očitek, da sta ravnali kot sostorilki - torej storilki, pa ne dopušča zaključka, kot ga ponujata pritožbi, da gre za takšno spremembo oziroma novo obtožnico, ki bi terjala vročitev obdolženkama zaradi ugovora in odločanje sodišča o ugovorih zoper tako (zgolj) popravljeno obtožnico.