povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo - sprememba sodne prakse
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano le tako, da ne privede do različnega obravnavanja oškodovancev pred sodišči zgolj v odvisnosti od večje ali manjše spretnosti in vneme posameznega oškodovanca v prikazovanju obsega in teže posledic, ter tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Upoštevati je treba, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje tožnikovih posledic v primerjavi tudi z bistveno hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Ustaljena sodna praksa vrhovno sodišče veže, za njeno spremembo pa mora biti podan evidenten in utemeljen razlog, saj bi sicer prišlo do neenakega obravnavanja oškodovancev. Dolgoletne ustaljene sodne prakse tudi ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, temveč se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22603
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 372, 372/1-4, 420, 420/2, 424,424/1.KZ člen 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sostorilstvo
Kadar gre v zvezi z opisom kaznivega dejanja za ravnanje, s katerim sodišče izpusti določena dejstva, ker niso dokazana, pri čemer ne pride do sprememb, ki bi posegale v bistvo kaznivega dejanja, ni prekršena identiteta med obtožbo in sodbo.
Ker je obsojenec po opisu storil dejanje v sostorilstvu z mladoletnim M.A., dejstvo, da zoper slednjega ni bil voden kazenski postopek, ne izključuje uporabe instituta sostorilstva po 25. členu KZ, kot to zmotno meni vložnik zahteve. Zato tudi ni podana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP.
dovolitev priglašenih del - dokaz o razpolaganju z zemljiščem - pravnomočna odločba o določitvi meje med parcelama
Dokaz o razpolaganju z zemljiščem je tudi pravnomočna sodna poravnava, s katero je določena meja med parcelami. Okoliščina, da sodna poravnava ni izvedena v zemljiški knjigi, ne pomeni, da je meja med parcelami sporna.
carinski zavezanec - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje na seji
Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (4. odst. 72. čl. ZUS), če je sodišče prve stopnje v tožbi odločalo na seji in ne na glavni obravnavi, če je dejansko stanje sporno glede okoliščine, kdo je carinski zavezanec, tožeča stranka pa je o tej okoliščini predlagala izvedbo dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22633
KZ člen 126, 126-7, 217, 217/1, 253, 253/1, 253/2.ZKP člen 52, 52/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice - neveljavna kreditna kartica - ček - goljufija - predlog za kazenski pregon - rok za vložitev predloga
Kaznivo dejanje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 253. člena KZ je mogoče storiti le z veljavno bančno ali kreditno kartico.
Uporaba neveljavne kreditne kartice je lahko ob izpolnjenem subjektivnem pogoju sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja goljufije po 217. členu KZ.
Oškodovanec zve za kaznivo dejanje in storilca (1. odstavek 52. člena ZKP), ko so mu znane vse bistvene dejanske okoliščine glede kaznivega dejanja in storilca.
zavezanec za denacionalizacijo - podjetje - lastninsko preoblikovanje podjetja - zavarovanje zahtevkov v denacionalizaciji - denacionalizacija v obliki odškodnine
Ker se je podjetje - zavezanec za denacionalizacijo lastninsko preoblikovalo, upravičenec do denacionalizacije pa v postopku lastninjenja ni zavaroval svojega zahtevka za vrnitev podržavljenega premoženja, je pravilna odločitev o denacionalizaciji v obliki odškodnine.
dovolitev priglašenih del - predložitev dokazil - dokaz o razpolaganju z zemljiščem
Ker sta investitorja v upravnem postopku predložila dokazilo, da razpolagata z zemljiščem (zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da sta lastnika spornega zemljišča), tožnica pa ni predložila nobene listine, iz katere bi izhajalo, da je v zvezi z zadevnim zemljiščem v teku denacionalizacijski postopek, niti to ne izhaja iz listin v upravnih spisih, so v obravnavani zadevi glede dokazila o razpolaganju z zemljiščem izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22612
KZ člen 159, 159/2.ZASP člen 5, 5/1, 5/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela - računalniške igre - glasbena dela - opis dejanja - obrazložitev sodbe
Ker je obsojenec priznal kaznivo dejanje po 2. odstavku 159. člena KZ in niti on sam, niti njegov zagovornik v rednem kazenskem postopku nista zatrjevala, da kateri od teh programov ali glasbenih del ne bi predstavljal avtorskega dela, sodišču, ko je ugotovilo predmete kaznivega dejanja, ni bilo potrebno za vsakega posebej dokazovati, da predstavlja avtorsko delo.
S tem ko izrek izpodbijane sodbe ugotavlja, da je obsojenec ponujal v promet in prodajal neupravičeno reproducirana avtorska dela, ki so bila navedena v katalogih, avtorska dela s tem niso le določljiva, temveč v celoti konkretizirana in individualizirana, obsojenec pa je imel možnost, da se proti takšnim očitkom brani.
Sodba mora biti razumljiva povprečno razgledani osebi, zato od sodišča ni mogoče zahtevati, da v njej pojasnjuje vsak splošno znan pojem. Enako velja za pojme, ki so razumljivi sami po sebi, kot je na primer izostanek dokumentacije, ki sodi k določenemu programu.
Ob navadni objektivni kumulaciji nedenarnih tožbenih zahtevkov ne zadošča za dovoljenost revizije navedba le ene vrednosti spornega predmeta, čeprav ta presega mejno vrednost.
Kazenski zakonik ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena za nobeno konkretno določeno kaznivo dejanje. Zato tudi strožja predpisana kazen ne izključuje uporabe tega instituta, vendar pa morajo biti v takem primeru podane druge, dovolj močne in prepričljive okoliščine, da bi ga sodišče smelo uporabiti.
ZTLR člen 5, 5/1, 5/2, 42, 42/1.ZOR člen 156, 156/1, 156/2. ODZ člen 422.
sosedsko pravo - odstranitev dreves - odstranitev korenin - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastnika - čezmerno otežkočanje uporabe nepremičnine - znatnejša škoda - povrnitev škode - odstranitev škodne nevarnosti - večja škoda
Ob tožbeni trditvi, da korenine smrek, posajenih na zemljiščih tožencev, segajo na zemljišče tožnika in ga izčrpavajo, bi prišla v poštev le uporaba pravnega pravila paragrafa 422 ODZ, ki pa ne daje podlage za zahtevek na odstranitev dreves.
Stvarnopravno varstvo zaradi vznemirjenja lastnikov v obravnavanem primeru ni utemeljeno, ker ni bilo niti zatrjevano, da bi bile nepremičnine tožnikov prizadete čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnin ter glede na krajevne razmere običajna, niti ni bilo ugotovljeno, da bi nastopala znatnejša škoda.
Zahtevek je neutemeljen tudi na podlagi 156. člena ZOR, saj ni ugotovljeno, da bi zaradi smrek in njihovih korenin grozila tožnikom večja škoda.
Glede na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, po katerih je ustanovljena prepoved razpolaganja le zmanjševala vsebino darila, morebitna kršitev prepovedi razpolaganja ne more biti v kavzalni (51. člen ZOR) zvezi z darilno pogodbo.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Tožena stranka izpodbija pravnomočno sodbo, s katero ji je naloženo plačilo zneska 415.000 SIT; vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša torej 415.000 SIT, kar ne presega 1.000.000 SIT, zato revizija v tej zadevi ni dovoljena.
vojni invalidi - status vojnega invalida - zahteva za priznanje višjega odstotka invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanje - zamuda roka za vložitev zahteve
Glede na čas ugotovljene nove bolezni (1998) in datum vložitve tožnikove zahteve (1998) tožnikove zahteve ni mogoče obravnavati po določbi 2. odstavka 121. člena ZVojI, temveč z uporabo določbe 1. odstavka 96. člena istega zakona. Rok za vložitev zahteve je v tožnikovem primeru začel teči takrat, ko je bila ugotovljena bolezen.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - premoženje pridobljeno s posojili
Nesprejemljivo je revizijsko stališče, da je treba ločevati premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom, od premoženja, ki ga pridobita s posojili. Skupno premoženje zakoncev namreč tvorijo tudi sredstva, ki so pridobljena s posojilom, ali premoženje, ki je bilo ustvarjeno z njegovo pomočjo.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sklepanje o obstoju begosumnosti mora temeljiti na konkretno izkazanih okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati, da obstoji nevarnost bega. Nanjo ni mogoče sklepati zgolj na podlagi teže kaznivega dejanja in zagrožene kazni.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pristojnost davčne uprave
Ker je pristojnost Davčne službe za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določena v 2. odstavku 62. člena ZSZ, sklenitev pogodbe med davčno upravo in lokalno skupnostjo ni pomembna.
bivši politični zapornik - odškodnina - višina odškodnine za vsak mesec pretrpljenega nasilja - skupna višina odškodnine
Ker 9. člen ZSPOZ določa, da skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec, ne more presegati višine 2.000.000,00 SIT, tožnik ne more uveljavljati večje odškodnine.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča so osmrtnice po vsebini plačano obvestilo in je stvar uredniške politike, v kakšni obliki se bodo objavljale (z verskimi simboli ali brez). Opustitev objave osmrtnice, skupaj z znamenjem križa, ne predstavlja akta oz. dejanja iz 3.
odstavka 1. člena ZUS. Gre za razmerje med posamezniki in pravno osebo, brez oblastnih elementov, in je za tako razmerje zagotovljeno civilno sodno varstvo.