KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22616
KZ člen 211, 221/1, 211/2.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
dokazi - pisni zagovor kot dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - tatvina - mala tatvina
Pisnega zagovora, ki ga za obdolženca napiše zagovornik, v nobenem primeru ni mogoče enačiti z izpovedbo obdolženca v postopku.
Ker je obsojenec poskusil storiti tatvino stvari, za katero ni vedel, kakšne vrednosti je, ni mogoče govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti.
bistvena kršitev določb postopka - izrek sodbe v nasprotju z razlogi - dovolitev priglašenih del
Ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da bi bil lahko v upravnem postopku postavljen zahtevek tožnic materialnopravno utemeljen, hkrati pa je potrdilo odločitev tožene stranke, da se zahtevek tožnic zavrne, izrek sodbe nasprotuje v njej navedenim razlogom.
ZPP člen 339, 339/2, 370, 370/3, 371.ZOR člen 200, 203.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - okužba z virusom hepatitis C - možnost reaktiviranja mirujočega virusa - bodoča škoda - nova škoda - primerjava s primeri iz sodne prakse
Glede virusa hepatitis C je pomembno dejstvo, da ta že od leta 1993 miruje in da se stanje ne slabša. Možnost njegovega reaktiviranja, ki se je tožnik zaveda, je bila upoštevana že pri odmeri odškodnine za strah; če bi se ta možnost tudi uresničila, bi to pomenilo spremembo obstoječega (že desetletnega) stanja in s tem nastanek nove škode tožniku, ki v prisojeni mu odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti glede na sedanje stanje pravilno ni mogla biti upoštevana (203. člen ZOR).
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - neogibna potrebnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
izločitev sodnika - seznanitev z obvestili osumljenca, danih policiji - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker obsojenec in njegov zagovornik nista zahtevala izločitve sodnice iz razloga po 4.a točki 39. člena ZKP ne do konca glavne obravnave in ne v pritožbenem postopku, vložnik tega ne more uspešno uveljavljati šele z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Določbe 427. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da bi lahko tudi stranke z zahtevo za varstvo zakonitosti zahtevale razveljavitev napadene pravnomočne odločbe zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev.
začasna odredba - ureditev stanja - sprememba oblike vrnitve podržavljenega premoženja
Predlagana ureditev stanja, s katero se po vsebini spreminja odločitev o obliki vrnitve podržavljenega premoženja v postopku denacionalizacije, ni v okviru spornega razmerja, niti v neposredni povezavi z njim.
Sodišči prve in druge stopnje se sicer res nista izrecno opredelili do dejstva, da je na potrdilu o vplačilu navedena družba K. d.o.o. in ne A.K. Vendar se tožena stranka na to okoliščino ni sklicevala - ne v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi. Zato zadošča, da je sodišče prve stopnje dokazno oceno razumljivo (in razumno)
obrazložilo (glej razloge na 2., 3. in 4. strani sodbe sodišča prve stopnje), ter da je dejstvo, da je na potrdilu o vplačilu navedena družba K. d.o.o. (in ne A.K.), obravnavalo zgolj posredno.
naročilo - mandatna pogodba - odvetnik kot prevzemnik naročila - izvršitev naročila, kot se glasi - odmik od naročila in navodil
Obveznostno razmerje kupca in odvetnika (sestavljalca prodajne pogodbe) glede odvetnikove obveznosti, da zadrži del kupnine dokler prodajalka ne bo izpolnila določenih obveznosti iz prodajne pogodbe, je potrebno presojati praviloma v skladu s pravili mandatne pogodbe.
ZAzil člen 16, 16/4, 39, 39/2, 39/6. ZUS člen 34, 34/1-3, 73. Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcu za begunce člen 4, 4/1, 4/2.
azil - postopek odločanja o azilu - odločanje o stroških svetovalca za begunce
O stroških svetovalca za begunce odloča MNZ s posebnim sklepom, ki se izda po pravnomočno končanem azilnem postopku. Zato v postopku odločanja o azilu ni mogoče zahtevati odločitve o stroških in tudi ne izpodbijati izdanih upravnih oz. sodnih odločb o azilu zaradi stroškov pooblaščenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS08259
ZOR člen 18.ZZK člen 5, 5/4.ZZZDR člen 54.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - nedopustnost izvršbe - ustanovitev zastavne pravice - publicitetno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je uzakonjeno v četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, po njem pa ne sme trpeti škodljivih posledic tisti, ki se je v pravnem prometu ob poštenem ravnanju zanesel na podatke o pravicah, vpisanih v zemljiško knjigo. Gre za enega od vidikov publicitetnega načela, po katerem se šteje, da je vse, kar je vpisano v zemljiški knjigi, resnično in pravno veljavno - in obratno, da se šteje, da tisto, kar ni vpisano v njej, tudi ne obstaja.
Zato se zakonec, ki ni poskrbel, da bi bila njegova zatrjevana pravica vpisana v javno knjigo, izpostavil nevarnosti, da bo kdo, ki se bo zanesel na podatke v zemljiški knjigi, pridobil kakšno pravico na nepremičnini.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vse zahtevke in vse tožence skupaj - zavrženje revizije
Tožnici sta v tožbi sicer navedli vrednost spornega predmeta, vendar nediferencirano, skupno za oba zahtevka zoper oba toženca (torej skupno za vse štiri zahtevke). Taka navedba (ki je tožnici kasneje nista popravili, pa tudi toženca ji nista ugovarjala) pa ni v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP, po kateri mora biti vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od tožencev. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Ker si tako tožnici nista zagotovili pravice do revizije, je njuna revizija nedovoljena.
pogoji za priznanje azila - pripadnost določeni družbeni skupini - krvno maščevanje
Krvno maščevanje in s tem povezana pripadnost družini storilca kaznivega dejanja ni razlog za priznanje azila, saj ne gre za pripadnost določeni družbeni skupini, ki ga določa Ženevska konvencija kot razlog za priznanje azila.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedla, da so verodostojni italijanski izvozni carinski dokumenti, ker iz njih izhaja, da so bile italijanski strani predložene fakture z višjimi vrednostmi za posamezne avtomobile, medtem ko ni presodila ugovorov tožeče stranke ter se konkretno opredelila, zakaj šteje, da slednja z dokaznimi predlogi ne bi mogla uspeti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listine
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik "sploh ni zahteval izdaje ne lokacijskega niti ne gradbenega dovoljenja niti ni zaradi morebitne izdaje negativnih odločb uporabil pravnih sredstev, ki jih za navedena področja določajo veljavni zakonski predpisi", ne temelji na listinah, na katere se v reviziji sklicuje tožnik, še manj pa je sodišče prve stopnje tem listinam pripisalo vsebino, ki bi bila v nasprotju s tistim, kar je v njih zapisano. Po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je "protispisnost" podana le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.