jezik v postopku - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba dobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - tajno opazovanje - izzvana kriminalna dejavnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - priče - prepoved zaslišanja - zaslišanje sostorilca kot priče - začasen odlog odvzema prostosti osumljene osebe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - obtožba - razlaga obtožbe obdolžencu - glavna obravnava - javnost glavne obravnave - izključitev javnosti
V okviru izvajanja ukrepa tajnega opazovanja in sledenja ter slikovnega snemanja dobljeni dokaz se lahko uporabi tudi zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen, če je sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero je bil odrejen.
Opazovanje določene osebe ne pomeni zgolj opazovanja v trenutkih, ko je vidna, ampak zaznavanje vseh situacij, povezanih z njo, torej tudi njenega položaja (tako tudi tretji odstavek 149.a člena ZKP). Če je ta v objektu, je z njegovim opazovanjem nujno povezano tudi zaznavanje oseb, ki vstopajo ali izstopajo, pri čemer pomeni fotografiranje dokumentiranje zaznanega.
Ugotavljanje, ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, predpostavlja ugotovitev okoliščin, na podlagi katerih je mogoče narediti sklep, da je bila oseba napeljana k storitvi kaznivega dejanja. Ugotavljanje le-teh pa ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Sostorilca ali soudeleženca, zoper katerega je kazenski postopek pravnomočno končan, je mogoče zaslišati kot pričo v kazenskem postopku zoper drugega storilca ali udeleženca.
Pojma nevarnost za življenje in zdravje tretjih oseb iz 159. člena ZKP, ki se nanaša na odloženo ukrepanje policije, in varnost ljudi iz prvega odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa pogoje za odreditev pripora, sta različna: prvo predstavlja konkretno nevarnost, ki v obravnavanem primeru ni nastopila, saj je šlo pri izvajanju navideznega nakupa za nadzorovano dejavnost, pri kateri razstrelivo ni bilo prodano neposrednemu uporabniku. V drugem primeru pa gre za splošno nevarnost, ki ga predstavlja ponavljanje kaznivih dejanj, ki niso pod kontrolo (drugače torej kot pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov), čemur se je mogoče izogniti le z odreditvijo pripora.
Če jasnost zapisa oz. vsebine obtožbe presega obdolženčevo sposobnost njenega dojemanja, nastopi situacija iz četrtega odstavka 321. člena ZKP, ki narekuje tožilcu razlago vsebine obtožnice tako, da jo obdolženec najlažje razume. To pa ne pomeni, da vsaka izjava obdolženca, da obtožbe ne razume, pomeni tudi njeno dejansko nerazumevanje.
Neizključitev javnosti v primerih, ko so za to podani pogoji, predstavlja relativno kršitev določb kazenskega postopka (drugi odstavek 371. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22623
KZ člen 159, 159/2.ZASP člen 5, 5/1, 5/2-2.ZKP člen 359, 359/1-1.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela - računalniški programi - opis kaznivega dejanja - identiteta med obtožbo in sodbo
Inkriminacija dejanja po 2. odstavku 159. člena KZ ne zahteva, da bi sodišče ugotavljalo (ne)obstoj dovoljenj avtorjev za dajanje avtorskih del v promet.
V primerih, ko so bile množično kršene avtorske pravice velikega števila njihovih imetnikov (sodba ugotavlja, da je obsojenec 268 kupcem prodal CD-ROMe z računalniškimi programi), zadostuje očitek v izreku, da je obsojenec s katalogi ponujal in vsaj 268 kupcem prodal neupravičeno reproducirane računalniške programe. Navajanje slehernega od avtorskih del ali avtorjev v izreku sodbe v takem primeru ni potrebno.
S tem ko je sodišče iz obtožnega predloga izpustilo del opisa, skladno s katerim naj bi obsojenec del protipravne premoženjske koristi pridobil "zaenkrat natančneje neugotovljeni osebi", ni bila kršena identiteta med obtožnim aktom in sodbo. Identiteta obdolženca je namreč po spremembi ostala enaka.
V primeru kaznivega dejanja po 2. odstavku 159. člena KZ bi bila ugotovitev, kolikšno protipravno premoženjsko korist si je obsojenec pridobil na škodo posameznega oškodovanca, potrebna zgolj, če bi sodišče odločalo o njihovih morebitnih premoženjskopravnih zahtevkih.
gozdna zemljišča - promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - odločba ustavnega sodišča
Na podlagi 4. odstavka 47. člena Zakona o gozdovih se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih, če ni z Zakonom o gozdovih drugače določeno. Ker o odobritvi pravnega posla ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.
pripor - podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje pripora
Čeprav je predlog okrožne državne tožilke za podaljšanje pripora v zvezi s pripornim razlogom begosumnosti pomanjkljiv, saj navaja le, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora doslej niso v ničemer spremenile, je sklicevanje na že pravnomočno ugotovljene okoliščine, iz katerih izhaja konkretna nevarnost bega, za obrazložitev predloga za podaljšanje pripora zadostna, še posebej, če se okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora in njegovo podaljšanje med preiskavo niso spremenile.
ZKP ne predvideva možnosti, da bi preiskovalni sodnik dopolnjeval predlog okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora. Vendar ima preiskovalni sodnik možnost podaje samostojnega predloga (glede istega pripornega razloga). Zato ga vrhovno sodišče kot takega pri odločanju o podaljšanju pripora tudi obravnava, ne glede na to, ali ga preiskovalni sodnik poimenuje kot dopolnitev predloga državnega tožilca.
Če tožnik kot prosilec izredne brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje premoženjskega pogoja (njegovo premoženje presega 20 minimalnih plač), je bila njegova prošnja pravilno zavrnjena.
pravica do nadomestila - jamstveni sklad - preživninski zavezanec - položaj stranke v postopku
Preživninski zavezanec ne more imeti položaja stranke v postopku za priznanje pravice do nadomestila le z zatrjevanjem okoliščin, ki se nanašajo na njegovo že določeno preživninsko obveznost.
stroški kazenskega postopka - ustavitev postopka - zahtevek za povračilo stroškov - zagovornik po pooblastilu kot vlagatelj zahtevka
Po določbi 1. odstavka 96. člena ZKP je z ustavitvijo preiskave zoper obdolženko le-ta in ne njen zagovornik po pooblastilu - čeprav je on vložil zahtevek za povrnitev stroškov - upravičena, da iz proračuna dobi povrnjene stroške, ki jih je imela z zastopanjem po zagovorniku.
Sodišči prve in druge stopnje se sicer res nista izrecno opredelili do dejstva, da je na potrdilu o vplačilu navedena družba K. d.o.o. in ne A.K. Vendar se tožena stranka na to okoliščino ni sklicevala - ne v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi. Zato zadošča, da je sodišče prve stopnje dokazno oceno razumljivo (in razumno)
obrazložilo (glej razloge na 2., 3. in 4. strani sodbe sodišča prve stopnje), ter da je dejstvo, da je na potrdilu o vplačilu navedena družba K. d.o.o. (in ne A.K.), obravnavalo zgolj posredno.
naročilo - mandatna pogodba - odvetnik kot prevzemnik naročila - izvršitev naročila, kot se glasi - odmik od naročila in navodil
Obveznostno razmerje kupca in odvetnika (sestavljalca prodajne pogodbe) glede odvetnikove obveznosti, da zadrži del kupnine dokler prodajalka ne bo izpolnila določenih obveznosti iz prodajne pogodbe, je potrebno presojati praviloma v skladu s pravili mandatne pogodbe.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vse zahtevke in vse tožence skupaj - zavrženje revizije
Tožnici sta v tožbi sicer navedli vrednost spornega predmeta, vendar nediferencirano, skupno za oba zahtevka zoper oba toženca (torej skupno za vse štiri zahtevke). Taka navedba (ki je tožnici kasneje nista popravili, pa tudi toženca ji nista ugovarjala) pa ni v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP, po kateri mora biti vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od tožencev. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Ker si tako tožnici nista zagotovili pravice do revizije, je njuna revizija nedovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS08259
ZOR člen 18.ZZK člen 5, 5/4.ZZZDR člen 54.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - nedopustnost izvršbe - ustanovitev zastavne pravice - publicitetno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je uzakonjeno v četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, po njem pa ne sme trpeti škodljivih posledic tisti, ki se je v pravnem prometu ob poštenem ravnanju zanesel na podatke o pravicah, vpisanih v zemljiško knjigo. Gre za enega od vidikov publicitetnega načela, po katerem se šteje, da je vse, kar je vpisano v zemljiški knjigi, resnično in pravno veljavno - in obratno, da se šteje, da tisto, kar ni vpisano v njej, tudi ne obstaja.
Zato se zakonec, ki ni poskrbel, da bi bila njegova zatrjevana pravica vpisana v javno knjigo, izpostavil nevarnosti, da bo kdo, ki se bo zanesel na podatke v zemljiški knjigi, pridobil kakšno pravico na nepremičnini.
ZAzil člen 16, 16/4, 39, 39/2, 39/6. ZUS člen 34, 34/1-3, 73. Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcu za begunce člen 4, 4/1, 4/2.
azil - postopek odločanja o azilu - odločanje o stroških svetovalca za begunce
O stroških svetovalca za begunce odloča MNZ s posebnim sklepom, ki se izda po pravnomočno končanem azilnem postopku. Zato v postopku odločanja o azilu ni mogoče zahtevati odločitve o stroških in tudi ne izpodbijati izdanih upravnih oz. sodnih odločb o azilu zaradi stroškov pooblaščenca.
URS člen 26. ZPPSL člen 72, 74, 74/2, 78, 82, 82/1, 82/2.
odgovornost države - pravno mnenje - podlage odškodninske odgovornosti - povrnitev škode - odgovornost za drugega - protipravnost ravnanja sodnika - dejanja stečajnega senata - odstavitev stečajnega upravitelja
Aktivnost stečajnega senata je usmerjena predvsem v nadzorstvo stečajnega upravitelja (ali skrbi kot dober gospodar za vodenje poslov stečajnega dolžnika), ne pa v varovanje njegovega (premoženjskega oziroma zaslužkarskega) položaja. Stečajni postopek namreč ni voden zaradi koristi stečajnega upravitelja in zato (zaradi hitrosti tega postopka) stečajnemu senatu tudi ni treba posebej natančno in izčrpno ugotavljati, ali obstajajo upravičeni razlogi za odstavitev stečajnega upravitelja.
razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - povrnitev negmotne škode - javna glasila - višina denarne odškodnine varstvo osebnostnih pravic
Očitek spolne zlorabe lastnega otroka je glede na vrednoto, ki jo taka zloraba načenja, tako hud, da argument drugostopenjskega sodišča o neurejenih družinskih razmerah in "izoblikovani osebnosti" ne omogoča takšnega zmanjševanja teže posega v njegove pravice, da bi bilo mogoče odškodnino znižati.
pogoji za priznanje azila - pripadnost določeni družbeni skupini - krvno maščevanje
Krvno maščevanje in s tem povezana pripadnost družini storilca kaznivega dejanja ni razlog za priznanje azila, saj ne gre za pripadnost določeni družbeni skupini, ki ga določa Ženevska konvencija kot razlog za priznanje azila.