URS člen 26. ZPPSL člen 72, 74, 74/2, 78, 82, 82/1, 82/2.
odgovornost države - pravno mnenje - podlage odškodninske odgovornosti - povrnitev škode - odgovornost za drugega - protipravnost ravnanja sodnika - dejanja stečajnega senata - odstavitev stečajnega upravitelja
Aktivnost stečajnega senata je usmerjena predvsem v nadzorstvo stečajnega upravitelja (ali skrbi kot dober gospodar za vodenje poslov stečajnega dolžnika), ne pa v varovanje njegovega (premoženjskega oziroma zaslužkarskega) položaja. Stečajni postopek namreč ni voden zaradi koristi stečajnega upravitelja in zato (zaradi hitrosti tega postopka) stečajnemu senatu tudi ni treba posebej natančno in izčrpno ugotavljati, ali obstajajo upravičeni razlogi za odstavitev stečajnega upravitelja.
razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - povrnitev negmotne škode - javna glasila - višina denarne odškodnine varstvo osebnostnih pravic
Očitek spolne zlorabe lastnega otroka je glede na vrednoto, ki jo taka zloraba načenja, tako hud, da argument drugostopenjskega sodišča o neurejenih družinskih razmerah in "izoblikovani osebnosti" ne omogoča takšnega zmanjševanja teže posega v njegove pravice, da bi bilo mogoče odškodnino znižati.
ZDen člen 85. Navodilo o merilih za ocenjevanje nepremičnin, premičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5. ZUS člen 74.
denacionalizacija podjetij - ocena vrednosti premičnega premoženja - dokazovanje prave vrednosti premoženja ob podržavljenju
Denacionalizacijski upravičenec lahko dokazuje, da v listinah ob podržavljenju ni bila ugotovljena prava vrednost podržavljenega premoženja (5. člen Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin podjetij oz. premoženja).
Dokazovanje je dopustno le z verodostojnimi listinami. Predložena cenitev sodnega cenilca sicer ni verodostojna listina, vendar pa bi morala upravni organ ali sodišče prve stopnje zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja izvedenca, ki je zatrjeval, da cenitev temelji na cenikih, ki so veljali v času podržavljenja, zaslišati in zahtevati, da te listine predloži in nato presoditi, ali jih je mogoče šteti za verodostojne.
Na podlagi podatkov v upravnih spisih je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je predsednik senata sodišča prve stopnje, ki je odločal v obravnavanem upravnem sporu, sodnik, ki bi moral biti izločen, saj je podpisal odločbi prvostopnega organa, zoper katere je ta organ s sklepom zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo denacionalizacijskega postopka, tožena stranka pa je s tožbo izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper ta sklep.
ZGO člen 33a. ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZUP (1986) člen 164.
enotno dovoljenje za gradnjo - legalizacija - zapisnik kot javna listina
Kadar gre za legalizacijo objekta, ki dejansko že obstaja, je treba v lokacijskem postopku ugotoviti, ali je bil poseg v prostor, kakršen je bil opravljen, skladen z merili, ki jih določa PUP.
zahteva za denacionalizacijo - zavrženje zahteve - izpolnjevanje pogojev za uvedbo postopka - pravna podlaga za denacionalizacijo
Odvzem lastninske pravice v času okupacije Slovenije (med drugo svetovno vojno) in na podlagi tedaj veljavnih predpisov sam po sebi ni pravna podlaga za denacionalizacijo, ampak je ta mogoča le v primeru pogojev, ki so podani v Zakonu o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači, po katerem je možna denacionalizacija tistega premoženja, ki so ga lastniki ali uživalci morali zapustiti med okupacijo države, ali jim ga je proti njihovi volji za plačilo ali brez plačila odvzel okupator ali njegovi pomagači iz rasnih, verskih, narodnostnih ali političnih razlogov, ali je pod pritiskom okupatorja s pravnim poslom ali sicer prešlo v last druge osebe (1. člen navedenega zakona).
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 9/3.
stiki z otrokom - odločanje o stikih z otrokom - otrokove koristi
Pri odločanju o stikih staršev z otroci je treba upoštevati zlasti določbo 3. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah, po kateri je treba pri teh državljanih kot glavno vodilo upoštevati otrokove koristi.
EKČP člen 5, 5/1b. ZAzil člen 27, 27/1-4. ZUS člen 38, 38/3, 73.
začasna omejitev gibanja
Pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor tožeče stranke, da zaradi obstoja ustavne domneve nedolžnosti zanjo ni mogoče trditi, da je ogrožala življenje drugih ali premoženje in ji izdati izpodbijanega sklepa tožene stranke o začasni omejitvi gibanja.
Predmet tega sklepa ni ugotavljanje morebitne krivde tožeče stranke, ki so razvidni iz navedenih poročil policijskih postaj (nepravnomočne), odločbe sodnika za prekrške in uradnega zaznamka varnostne službe Azilnega doma v Ljubljani, ampak je predmet presoje sodišča le zakonitost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 27. člena ZAzil).
upravičenci do denacionalizacije - obseg denacionalizacije - ustreznost nadomestne nepremičnine
V primerih iz 12. točke 3. člena ZDen je za presojo upravičenosti do denacionalizacije pomembna ustreznost druge nadomestne nepremičnine, čeprav to izrecno ne izhaja iz same določbe tega člena.
upravičenci do denacionalizacija - verske ustanove in redi - pravica do vrnitve premoženja - pogoj delovanja na ozemlju Republike Slovenije ob uveljavitvi ZDen
Pogoji iz 9a člena ZDen se ne nanašajo tudi na subjekte iz 14. člena ZDen. Pravica do vrnitve premoženja cerkvam, drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oziroma redom, je vezano le na pogoj njihovega delovanja na območju Republike Slovenije ob uveljavitvi ZDen, ne pa tudi na pogoj, da bi ti subjekti morali imeti v času, ko je bilo njihovo premoženje podržavljeno, sedež na ozemlju Republike Slovenije (9a člen).
Ker ne gre za podržavljeno nepremičnino, ki se vrača v postopku denacionalizacije, in tudi niso izpolnjeni pogoji iz 6. odstavka 42. člena ZDen, postopek ugotavljanja zmanjšane vrednosti na sporni nepremičnini ni v pristojnosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizaciji.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Zaradi izjav posameznikov in uradnih oseb, danih v sredstvih javnega obveščanja, ni mogoče uveljavljati varstva v upravnem sporu na podlagi 3. odstavka 1. člena ZUS, saj je v takšnih primerih zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
povrnitev škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - objava resničnih podatkov o tretji osebi - pravica do odškodnina
Z navedbo resnice, čeprav na časnikarsko slikovit način, ni mogoče utemeljevati zahtevka za denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti.
ZIZ člen 15, 23, 23/2, 41, 41/2, 105, 105/2.ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga - načelno pravno mnenje - formalna pomanjkljivost predloga za izvršbo - izpisek iz poslovnih knjig, ki ni overjen s strani odgovorne osebe
Vrhovno sodišče je na občni seji dne 30.6.2004 sprejelo načelno pravno mnenje, da je predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv, če mu ni priložen izvršilni naslov v pravilni oziroma kvalificirani obliki. Vendar pa je mnenje smiselno mogoče uporabiti tudi glede pomanjkljivega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če predlogu za izvršbo ni priložena listina v pravilni oziroma kvalificirani obliki. Zato bi moralo sodišče s predlogom za izvršbo, ki mu je bil priložen izpisek iz poslovnih knjig, ki ni bil overjen s strani odgovorne osebe, ravnati kot z nepopolno vlogo - od upnika zahtevati, da ga dopolni (da predloži izpisek, ki bo overjen s strani odgovorne osebe) in mu za to določiti rok.
delavci v državnih organih - razporeditev v plačilni razred - izpolnjevanje pogojev - pridobljene pravice
Ker višje izobrazbe tožnik ni imel, čeprav zmotno meni, da je ob izdaji sporne odločbe z dne 28.9.1994 izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta, ni izpolnjeval pogojev za napredovanje po določbah 33. člena Pravilnika. Zato je bila odločitev tožene stranke v odločbi iz leta 1994, da izpolnjuje pogoje za napredovanje napačna. Kljub napačni odločbi tožene stranke pa ni mogoč zaključek, ki ga revident navaja, da je s sporno odločbo pridobil z delom pridobljene pravice. Take pravice bi pridobil le, če bi ob uveljavitvi Pravilnika že imel najmanj 20 let delovne dobe oziroma če bi podpisal ustrezno pogodbo o izobraževanju. Samo pravica do ohranitve delovnega mesta je pravica, ki je bila predvidena kot pridobljena pravica v primeru, da je delavec zasedal delovno mesto, za katerega ni izpolnjeval v predpisih zahtevane izobrazbe.
Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, če je dopustilo kvalifikacijo tožnikovega ravnanja v smislu dveh različnih pravnih opredelitev disciplinskih kršitev.
delovno razmerje za določen čas - tujec - delovno dovoljenje
Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene tudi s tujcem le v primerih, ki jih izrecno našteva 17. člen ZDR (1990) ali v drugih primerih, ki jih določa zakon.