upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedla, da so verodostojni italijanski izvozni carinski dokumenti, ker iz njih izhaja, da so bile italijanski strani predložene fakture z višjimi vrednostmi za posamezne avtomobile, medtem ko ni presodila ugovorov tožeče stranke ter se konkretno opredelila, zakaj šteje, da slednja z dokaznimi predlogi ne bi mogla uspeti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listine
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik "sploh ni zahteval izdaje ne lokacijskega niti ne gradbenega dovoljenja niti ni zaradi morebitne izdaje negativnih odločb uporabil pravnih sredstev, ki jih za navedena področja določajo veljavni zakonski predpisi", ne temelji na listinah, na katere se v reviziji sklicuje tožnik, še manj pa je sodišče prve stopnje tem listinam pripisalo vsebino, ki bi bila v nasprotju s tistim, kar je v njih zapisano. Po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je "protispisnost" podana le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
povrnitev škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - objava resničnih podatkov o tretji osebi - pravica do odškodnina
Z navedbo resnice, čeprav na časnikarsko slikovit način, ni mogoče utemeljevati zahtevka za denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Zaradi izjav posameznikov in uradnih oseb, danih v sredstvih javnega obveščanja, ni mogoče uveljavljati varstva v upravnem sporu na podlagi 3. odstavka 1. člena ZUS, saj je v takšnih primerih zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
upravičenci do denacionalizacije - obseg denacionalizacije - ustreznost nadomestne nepremičnine
V primerih iz 12. točke 3. člena ZDen je za presojo upravičenosti do denacionalizacije pomembna ustreznost druge nadomestne nepremičnine, čeprav to izrecno ne izhaja iz same določbe tega člena.
Ker ne gre za podržavljeno nepremičnino, ki se vrača v postopku denacionalizacije, in tudi niso izpolnjeni pogoji iz 6. odstavka 42. člena ZDen, postopek ugotavljanja zmanjšane vrednosti na sporni nepremičnini ni v pristojnosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizaciji.
upravičenci do denacionalizacija - verske ustanove in redi - pravica do vrnitve premoženja - pogoj delovanja na ozemlju Republike Slovenije ob uveljavitvi ZDen
Pogoji iz 9a člena ZDen se ne nanašajo tudi na subjekte iz 14. člena ZDen. Pravica do vrnitve premoženja cerkvam, drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oziroma redom, je vezano le na pogoj njihovega delovanja na območju Republike Slovenije ob uveljavitvi ZDen, ne pa tudi na pogoj, da bi ti subjekti morali imeti v času, ko je bilo njihovo premoženje podržavljeno, sedež na ozemlju Republike Slovenije (9a člen).
EKČP člen 5, 5/1b. ZAzil člen 27, 27/1-4. ZUS člen 38, 38/3, 73.
začasna omejitev gibanja
Pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor tožeče stranke, da zaradi obstoja ustavne domneve nedolžnosti zanjo ni mogoče trditi, da je ogrožala življenje drugih ali premoženje in ji izdati izpodbijanega sklepa tožene stranke o začasni omejitvi gibanja.
Predmet tega sklepa ni ugotavljanje morebitne krivde tožeče stranke, ki so razvidni iz navedenih poročil policijskih postaj (nepravnomočne), odločbe sodnika za prekrške in uradnega zaznamka varnostne službe Azilnega doma v Ljubljani, ampak je predmet presoje sodišča le zakonitost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 27. člena ZAzil).
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 9/3.
stiki z otrokom - odločanje o stikih z otrokom - otrokove koristi
Pri odločanju o stikih staršev z otroci je treba upoštevati zlasti določbo 3. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah, po kateri je treba pri teh državljanih kot glavno vodilo upoštevati otrokove koristi.
zahteva za denacionalizacijo - zavrženje zahteve - izpolnjevanje pogojev za uvedbo postopka - pravna podlaga za denacionalizacijo
Odvzem lastninske pravice v času okupacije Slovenije (med drugo svetovno vojno) in na podlagi tedaj veljavnih predpisov sam po sebi ni pravna podlaga za denacionalizacijo, ampak je ta mogoča le v primeru pogojev, ki so podani v Zakonu o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači, po katerem je možna denacionalizacija tistega premoženja, ki so ga lastniki ali uživalci morali zapustiti med okupacijo države, ali jim ga je proti njihovi volji za plačilo ali brez plačila odvzel okupator ali njegovi pomagači iz rasnih, verskih, narodnostnih ali političnih razlogov, ali je pod pritiskom okupatorja s pravnim poslom ali sicer prešlo v last druge osebe (1. člen navedenega zakona).
Na podlagi podatkov v upravnih spisih je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je predsednik senata sodišča prve stopnje, ki je odločal v obravnavanem upravnem sporu, sodnik, ki bi moral biti izločen, saj je podpisal odločbi prvostopnega organa, zoper katere je ta organ s sklepom zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo denacionalizacijskega postopka, tožena stranka pa je s tožbo izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper ta sklep.
ZGO člen 33a. ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZUP (1986) člen 164.
enotno dovoljenje za gradnjo - legalizacija - zapisnik kot javna listina
Kadar gre za legalizacijo objekta, ki dejansko že obstaja, je treba v lokacijskem postopku ugotoviti, ali je bil poseg v prostor, kakršen je bil opravljen, skladen z merili, ki jih določa PUP.
ZDen člen 85. Navodilo o merilih za ocenjevanje nepremičnin, premičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5. ZUS člen 74.
denacionalizacija podjetij - ocena vrednosti premičnega premoženja - dokazovanje prave vrednosti premoženja ob podržavljenju
Denacionalizacijski upravičenec lahko dokazuje, da v listinah ob podržavljenju ni bila ugotovljena prava vrednost podržavljenega premoženja (5. člen Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin podjetij oz. premoženja).
Dokazovanje je dopustno le z verodostojnimi listinami. Predložena cenitev sodnega cenilca sicer ni verodostojna listina, vendar pa bi morala upravni organ ali sodišče prve stopnje zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja izvedenca, ki je zatrjeval, da cenitev temelji na cenikih, ki so veljali v času podržavljenja, zaslišati in zahtevati, da te listine predloži in nato presoditi, ali jih je mogoče šteti za verodostojne.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - status civilnega invalida vojne - invalidnina - zamudne obresti - postranske tejatve - upravi postopek
V obravnavani zadevi gre za priznanje statusa civilnega vojnega invalida, za katero je v posebnem zakonu določena pristojnost upravnih organov. O tožnikovi pravici so upravni organi izdali upravne odločbe, sodno varstvo proti dokončnim odločitvam teh organov pa zagotavlja upravno sodišče (2. odstavek 1. člena ZUS).
ZPIZ člen 133, 133/1, 134, 134/1,190.ZOR člen 185.
razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - nadomestilo plače - upravičena odsotnost z dela
Plača na drugem ustreznem delu se delavcu določi z razporeditvijo (s samim sklepom o razporeditvi ali na podlagi takega sklepa bodisi s posebnim sklepom ali pogodbo o zaposlitvi) in ta plača je nato podlaga za obračun nadomestila po prvem odstavku 134. člena ZPIZ.
Nadomestilo se na podlagi 190. člena ZPIZ delavcu izplačuje tako za dneve dela, kot tudi za druge dneve, "za katere imajo delavci po posebnih predpisih pravico do nadomestila plače" - torej tudi za vse dneve ko je delavec upravičeno odsoten z dela.
Delavec ima pravico biti navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor in ima pravico, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločanje (drugi odstavek 81. člena ZTPDR). Opustitev uporabe te določbe na prvi in drugi stopnji pri toženi stranki pomeni kršitev določb disciplinskega postopka, ki se obravnavajo kot absolutne kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov.
Če disciplinski organi niso ugotavljali razlogov in možnosti za izrek tako omiljenega disciplinskega ukrepa, je tako odločanje disciplinskih organov glede na zakonske možnosti pomanjkljivo in zato nezakonito. Sodišče ima v takem primeru ob popolni ugotovitvi dejanskega stanja možnost tudi meritornega odločanja (2. točka prvega odstavka 24. člena ZDSS) in spremembe disciplinskih odločitev o disciplinskem ukrepu tako, da njegovo izvršitev pogojno odloži.