prenehanje delovnega razmerja - ugovor - rok za vložitev ugovora - dokončnost sklepa
Po določbi drugega odstavka 80. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.) lahko delavec vloži ugovor pred pristojnim organom v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. S tem, ko je tožnik prejel zaključeno delovno knjižico je ne glede na nepravilno ravnanje tožene stranke, ki ni dokazala vročitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja, dne 4.1.1995 izvedel za kršitev svoje pravice in bi zato glede na določbo citiranega člena ugovor na pristojni organ tožene stranke moral vložiti v 15 dneh. Ker tega ni storil, je po poteku 15 dnevnega roka sklep o prenehanju delovnega razmerja postal dokončen in ker v roku iz 83. člena ZTPDR tožnik ni uveljavljal varstva pravic pri pristojnem sodišču tudi pravnomočen, seveda z vsemi napakami in posledicami.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilnih razredih člen 30, 31.
določitev obračunske osnove - uvrstitev v plačilni razred - pogoji za napredovanje - prvo uvrščanje v plačilne razrede
Ker je tožena stranka razumno utemeljila razlikovanje najvišje ocenjenih delavcev, ki so izpolnjevali pogoj za izjemno napredovanje, od drugih ocen delavcev, ki so pogojevale le redno napredovanje in jih ustrezno listinsko dokumentirala, je bila zagotovljena enakopravna obravnava delavcev pri oceni izpolnjevanja pogojev za napredovanje ob prvem uvrščanju v plačilne razrede.
tujec - prenehanje delovnega razmerja - nastanek invalidnosti
Na prenehanje delovnega razmerja dejstvo, da je tožnik postal invalid III. kategorije invalidnosti, nima nobenega vpliva. Tudi delovnemu invalidu lahko zaradi različnih razlogov preneha delovno razmerje, kar pa seveda ne pomeni, da dalje ne uživa pravic, ki mu gredo kot delovnemu invalidu. Res je, da nastanek invalidnosti ne more biti razlog za prenehanje delovnega razmerja, ni pa razloga, da delovnemu invalidu kot vsakemu drugemu tujcu delovno razmerje ne bi prenehalo zaradi poteka časa delovnega dovoljenja.
ZIZ člen 15, 23, 23/2, 41, 41/2, 105, 105/2.ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga - načelno pravno mnenje - formalna pomanjkljivost predloga za izvršbo - izpisek iz poslovnih knjig, ki ni overjen s strani odgovorne osebe
Vrhovno sodišče je na občni seji dne 30.6.2004 sprejelo načelno pravno mnenje, da je predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv, če mu ni priložen izvršilni naslov v pravilni oziroma kvalificirani obliki. Vendar pa je mnenje smiselno mogoče uporabiti tudi glede pomanjkljivega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če predlogu za izvršbo ni priložena listina v pravilni oziroma kvalificirani obliki. Zato bi moralo sodišče s predlogom za izvršbo, ki mu je bil priložen izpisek iz poslovnih knjig, ki ni bil overjen s strani odgovorne osebe, ravnati kot z nepopolno vlogo - od upnika zahtevati, da ga dopolni (da predloži izpisek, ki bo overjen s strani odgovorne osebe) in mu za to določiti rok.
delavci v državnih organih - razporeditev v plačilni razred - izpolnjevanje pogojev - pridobljene pravice
Ker višje izobrazbe tožnik ni imel, čeprav zmotno meni, da je ob izdaji sporne odločbe z dne 28.9.1994 izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta, ni izpolnjeval pogojev za napredovanje po določbah 33. člena Pravilnika. Zato je bila odločitev tožene stranke v odločbi iz leta 1994, da izpolnjuje pogoje za napredovanje napačna. Kljub napačni odločbi tožene stranke pa ni mogoč zaključek, ki ga revident navaja, da je s sporno odločbo pridobil z delom pridobljene pravice. Take pravice bi pridobil le, če bi ob uveljavitvi Pravilnika že imel najmanj 20 let delovne dobe oziroma če bi podpisal ustrezno pogodbo o izobraževanju. Samo pravica do ohranitve delovnega mesta je pravica, ki je bila predvidena kot pridobljena pravica v primeru, da je delavec zasedal delovno mesto, za katerega ni izpolnjeval v predpisih zahtevane izobrazbe.
delovno razmerje za določen čas - tujec - delovno dovoljenje
Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene tudi s tujcem le v primerih, ki jih izrecno našteva 17. člen ZDR (1990) ali v drugih primerih, ki jih določa zakon.
Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, če je dopustilo kvalifikacijo tožnikovega ravnanja v smislu dveh različnih pravnih opredelitev disciplinskih kršitev.
akontacija vojaške pokojnine - stalno prebivališče zavarovanca v tujini
S sklenitvijo sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah je Slovenija zagotovila socialno varnost svojim državljanom s stalnim prebivališčem na Hrvaškem. Te osebe so upravičene do vojaške pokojnine po hrvaških predpisih. Slovenija določbe 14. in 15. člena Ustave ne zavezujejo, da bi zagotavljala tem osebam iz svojega proračuna akontacijo vojaške pokojnine v isti višini, kot pripada slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
ZTPDR člen 15. ZDSS člen 23, 24.ZPP člen 181, 181/2, 274.
zavrženje tožbe - nevezanost na zahtevek - prenehanje delovnega razmerja - prevzem na delo
Nevezanost sodišča na zahtevek v smislu določb 23. člena ZDSS (1994) ne pomeni, da sodišče ne bi smelo tožbe glede zahtevka, ki presega okvire odločanja iz 24. člena ZDSS (1994), v skladu z določbami ZPP kot nedovoljene zavreči.
Ugotovljeno dejansko stanje je dalo sodišču zadostno podlago za presojo, da so obstajali utemeljeni razlogi za predčasno razrešitev tožnika z mesta direktorja tožene stranke. Tožnik ni storil vsega, kar bi lahko in moral storiti, predvsem pa ni izpolnil pričakovanj delavskega sveta, ki so izhajala tudi iz njegovih sklepov oziroma odločitev.
trajni presežki - vrnitev na delo - program razreševanja trajno presežnih delavcev - prenehanje delovnega razmerja
Če so bili obravnavani elementi programa razreševanja trajnega presežka in možni ukrepi za omilitev posledic prenehanja delovnih razmerij in če so pri tem sodelovali vsi pristojni za sprejem programa, to lahko vsebinsko nadomesti poseben akt o programu razreševanja trajno presežnih delavcev.
ZNVP člen 16, 16/1.ZTVP-1 člen 324, 324/1. ZUS člen 4, 4/1, 18, 18/1, 20, 20/1.
izdaja novih delnic - presečni dan - aktivna legitimacija (KDD) - pravica do sodnega varstva - dejanski oziroma pravni interes
V posebnem upravnem postopku ni odločalo o pravici ali pravni koristi KDD, temveč upravičencev do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev izdajateljice. Zato KDD ne more biti stranka v postopku sodnega varstva niti imeti položaj stranke.
Organ prve stopnje z odločitvijo o ugovoru ne more priti v negotov (svoj) pravni položaj, saj je v stvari sam odločil (izdal odločbo). Organ prve stopnje ni upravičen sprožiti upravnega spora proti odločbi organa druge stopnje, s katero je bilo odločeno o ugovoru proti njegovi odločbi.
Tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno (ali moralno) korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal konkreten postopek sodnega varstva, le dejanski interesent, ne more pa biti stranka v tem postopku.
Za izpolnitev procesne predpostavke dopustnosti tožbe ne zadošča ekonomski, hipotetični ali drugi dejanski interes. Zato bi varstvo pravic ali pravnih koristi lahko zahtevala le tista tožnica, ki bi izkazala pravno razmerje do stvari (izdaje novih delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala izdajateljice iz sredstev družbe), ki je predmet konkretnega postopka sodnega varstva. To razmerje pa ureja materialni predpis (ZNVP), iz katerega je razvidno, kdo (zakoniti imetniki pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev) ima pravico oziroma pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku sodnega varstva.
Pravica do sodnega varstva ni splošna in ne pripada vsakomur, ampak je, nasprotno, odvisna od določenih, točno individualiziranih okoliščin, ki so predpostavke tožbe oziroma pravice do tožbe.
družba za vzajemno zavarovanje - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - povečanje premij - sestava skupščine - načelo medgeneracijske vzajemnosti - odločba Agencije za zavarovalni nadzor o odpravi kršitve - začasna odredba - pravni interes za izdajo začasne odredbe
Družba za vzajemno zavarovanje je urejena predvsem z določbami ZZavar, podredno (smiselno) tudi z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Skupščina družbe je najvišji organ, v katerem člani družbe uresničujejo svoje pravice, in tudi organ odločanja.
ZZavar, za razliko od na primer ZZVZZ ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ni sam določil sestave (in strukture) skupščine niti ni določil sistema volitev oziroma imenovanja predstavnikov posameznih interesov, ampak je to prepustil družbi za vzajemno zavarovanje. Tako je lahko tožeča stranka s statutom (v okviru zakonske avtonomije) določila, da skupščino družbe ne sestavljajo vsi člani, ampak zastopniki članov. Posledično je lahko določila sestavo skupščine in postopek razdelitve zastopnikov članov oziroma "delitveni ključ". S tem je zagotovila enakopravno udeležbo pri odločanju in da lahko uživalci pravic v celoti uveljavijo svoje interese v družbi za vzajemno zavarovanje. Član družbe za vzajemno zavarovanje je namreč do družbe v dvojnem razmerju: v članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in v zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba.
Ker je tožeča stranka predložila poročilo o odpravi kršitve, bi morala AZN izdati odločbo, s katero bi ugotovila, da je kršitev, ugotovljena z odredbo, odpravljena. Če bi namreč ugotovila, da je poročilo nepopolno oziroma da iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da je ugotovljena kršitev odpravljena, bi ji morala z odredbo naložiti dopolnitev poročila in ji določiti roka za dopolnitev. Ker pa AZN omenjene odločbe niti omenjene odredbe ni izdala v roku 30 dni po prejemu poročila, se šteje, da je bila kršitev odpravljena.
Ob upoštevanju enajstega odstavka 14. člena ZZavar, ki določa, da dopolnilna zdravstvena zavarovanja predstavljajo javni interes, je z zakonom skladno le takšno zavarovanje, ki ob pričakovanem povečanju rizika zaradi starosti ne pomeni tudi hkratnega povečanja premij.
Tožeča stranka zaradi odločitve o tožbi nima več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe - sprememba dolžnika - krajevna pristojnost
Niti subjektivna sprememba na strani dolžnika niti sprememba izvršilnega sredstva ne vplivata na spremembo pristojnosti zato, ker se izvršilno sodišče lahko izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno le v fazi predhodnega preizkusa izvršilnega predloga, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - razlogi za sum - veljavnost ZKP
V času storitve kaznivega dejanja (med 16.10.1998 in 7.12.1998) je za obsojenca veljala ureditev po ZKP iz leta 1994 (Uradni list RS, št. 63/1994, 70/1994). Spremenjene novelirane določbe o posebnih ukrepih v predkazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/1998) se za obsojenca niso mogle uporabljati za nazaj, tako da tudi ni možno izvajati kršitev določb kazenskega postopka glede na določbe, ki predstavljajo kasneje noveliran ZKP.
V pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP naveden ugovor, da ni dokazov za kaznivo dejanje, ki ga je obtožen, bo obdolženec lahko uveljavljal v ugovoru zoper obtožnico.
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - sklep o stroških - zavrženje revizije - pravno mnenje
Presoja pravilnosti odmere odškodnine za negmotno škodo. Poškodba tožnice: pretres možganov, subduralni hematom na levi strani, stisnenje prsnega koša, udarec v srce in pljuča, zlom III. in IV. rebra na levi strani, rana na levi goleni.
Poškodbe tožnika: pretres možganov, udarec v trebuh, raztrganine leve diafragme, zdrobljen odprt zlom leve pogačice, okrušek 2. zoba spodaj, rana na bradi in na levi strani glave, rana na jeziku, udarec v levi ulinarni živec, zlom v predelu leve sklepne ponvice in delni razmik sramnih kosti.
Sklep o prekinitvi postopka in sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnimi predniki izbrisane gospodarske družbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato revizija zoper njega ni dovoljena.
URS člen 25.ZNP člen 37.ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367, 374, 377.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Dne 11.11.2004 je vložila revizijo odvetnica, ki zastopa pridržanega po uradni dolžnosti, toda po prvem odstavku 367. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa. Ker sta v spisu za listovno številko 74 pripeti povratnici o vročitvi sklepa sodišča druge stopnje odvetnici in skrbniku pridržanega že dne 26.5.2004, je revizija, ki jo je vložila odvetnica 11.11.2004, prepozna. Res je revizijo vložila potem, ko je 4.11.2004 prejela sklep prvostopenjskega sodišča, toda rok za vložitev revizije je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljšati. Zato je bilo treba po 377. členu ZPP zavreči revizijo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.