vrnitev stvari - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - podlaga za presojo o obstoju ovir iz 3. točke 1. odstavka 19. člena ZDen - ogled na kraju samem
Ovire za vrnitev nepremičnin v naravi morajo biti jasno in nedvoumno ugotovljene. Le ogled na kraju samem, na katerega tožnik niti ni bil vabljen, ne more biti podlaga za presojo o obstoju ovir po 3. točki 1. odstavka 19. člena ZDen.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev pritožbe - opravičeni vzrok za zamudo
Ne gre za opravičeni vzrok za zamudo roka za pritožbo, saj bi pritožbo lahko pravočasno vložil tožničin pooblaščenec, ki mu je bila sodba vročena in je bil za vložitev pritožbe tudi pooblaščen.
upravni postopek - obnova postopka - rok za vložitev predloga - dokazno breme, da je predlog podan v zakonitem roku
Če stranka okoliščine, da je predlog za obnovo postopka podan v zakonitem roku, določenem v 5. točki 1. odstavka 263. člena ZUP, ni verjetno izkazala, preizkus pravočasnosti predloga ni mogoč.
posojilna pogodba - razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe - pritožba - navajanje novih dokazov v pritožbi
Prisojena terjatev temelji na sklenjenih posojilnih pogodbah, 557. členu, 128. členu in 132. členu ZOR. Ker sta toženca prenehala z rednim odplačevanjem posojil že po štirih mesecih, sta tožnika na podlagi 128. člena ZOR utemeljeno razdrla pogodbo, pred tem toženca tudi pisno opomnila in jima dala dodaten rok, nato pa novembra 1994 vložila tožbo. Zato je napačno revizijsko stališče, da je šlo za samovoljen odstop od pogodbe. Med učinki razdrte pogodbe je tudi pravica stranke zahtevati takojšnjo vrnitev danega. Tožnika sta torej že s tožbo utemeljeno zahtevala takojšnje plačilo nevrnjenega dela posojila.
upravni postopek - postopek začet po uradni dolžnosti - ustavitev postopka - pogoji za ustavitev postopka
Postopek, začet po uradni dolžnosti, ki pa bi se v isti stvari lahko začel tudi na zahtevo stranke, lahko upravni organ ustavi, če ugotovi, da ni potrebe za nadaljevanje postopka in če tudi stranka ne zahteva, da se postopek nadaljuje.
ZUS člen 73.ZDen-B člen 23.ZUP člen 249.SZ člen 117.
obnova denacionalizacijskega postopka - podlaga za obnovo postopka - pravica do odkupa stanovanja
Pravico do odkupa stanovanja po Stanovanjskem zakonu lahko najemnik stanovanja uveljavlja šele po pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku, ni pa to podlaga za obnovo denacionalizacijskega postopka.
ukrep inšpektorja za delo - sklep o dovolitvi izvršbe - pogoj za izdajo sklepa - izvršljivost odločbe
Po 1. odstavku 278. člena ZUP/86 se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, in določi način izvršbe. Pogoj za izdajo tega sklepa je torej, da je odločba, ki naj se izvrši, izvršljiva, ter da do izdaje sklepa še ni bila izvršena. S pritožbo zoper ta sklep se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe.
CZ (1976) člen 30b, 30b/1, 30b/3. CZ člen 182, 182/1.
carinske oprostitve - vloga tuje osebe - naknadni obračun carinskega dolga
Iz določbe 30b člena CZ/76 izhaja, da oseba, ki uvozi blago po navedeni zakonski določbi, tega blaga ne sme odtujiti oziroma dati v uporabo drugemu pred potekom petih let od dneva uvoza.
Ker izvedba predlaganih dokazov ob ostalem dokaznem gradivu ne bi mogla privesti do drugačnih zaključkov, z njihovo zavrnitvijo niso bile kršene določbe Zakona o kazenskem postopku in s tem tudi ne pravice obrambe, da predlaga dokaze.
ZDRS člen 39. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1.
ugotavljanje državljanstva - domovinska pristojnost na ozemlju Kraljevine Jugoslavije
Zatrjevani upravičenec se na dan uveljavitve ZDrž ni štel za državljana FLRJ, saj ni izkazano, da bi imel domovinsko pristojnost v občinah Kraljevine Jugoslavije.
upoštevanje odškodnin, danih ob podržavljenju premoženja
Ob nesporni ugotovitvi, da odškodnina, ki jo je prejšnji lastnik prejel za podržavljeni parceli, ne presega 30% vrednosti podržavljenih zemljišč, in se zato glede na določbo 72. člena ZDen v postopku denacionalizacije ne upošteva, na odločitev ne more vplivati pritožbeni ugovor, ki se nanaša na v postopku ugotovljeno vrednost podržavljenega premoženja in vrednost prejete odškodnine.
V opisu, ki navaja, da je obdolženec "s svojim vozilom dvakrat zapeljal proti njemu (oškodovancu) tako, da je moral odskočiti in tretjič sunkovito speljal tako, da ga je z levim stranskim ogledalom zadel v predel trebuha", so vsebovani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja iz 1. odstavka 145. člena KZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS08402
ZPP člen 3, 3/3, 316, 339, 339/1, 339/2-7, 378. ZTLR člen 45. ZIP člen144.ZIZ člen 170.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine na javni dražbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba na podlagi pripoznave - neizdaja sodbe na podlagi pripoznave - razpolaganje strank, ki nasprotuje moralnim in prisilnim predpisom - načelo oficialnosti - stanje ob zaključku glavne obravnave
S trenutkom, ko je kupec v skladu s pravili ZIZ postal lastnik sporne nepremičnine, je lastninska pravica prejšnjih lastnikov v skladu s 45. členom ZTLR prenehala. Navedeno pomeni, da četudi sta tožnika ob vložitvi tožbe bila solastnika sporne nepremičnine (v tožbi na nedopustnost izvršbe je bilo kot predhodno vprašanje ugotovljeno, da nista bila), je njuna lastninska pravica s trenutkom, ko jo je pridobil kupec, prenehala in njuna tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice ni mogla biti več utemeljena.
Če sodišče kljub pripoznavi tožbenega zahtevka ne izda sodbe na podlagi priznave, ker zmotno šteje, da so podane ovire za prosto razpolaganje strank z zahtevki iz tretjega odstavka 3. člena ZPP, stori s tem kršitev določb pravdnega postopka relativne narave. Nujni pogoj za uspešno uveljavitev tega revizijskega razloga (relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku na prvi stopnji in perpetuirano v postopku na drugi stopnji) pa je možnost vpliva zatrjevane procesne kršitve na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Ta pogoj pa ni izpolnjen, saj po stanju ob zaključku glavne obravnave, ki je edino upoštevano za odločanje in ko nobena od pravdnih strank po materialnem pravu ni imela nobenih upravičenj na nepremičninah iz tožbenega zahtevka, izpodbijana odločitev v nobenem primeru ne bi mogla biti drugačna.
položaj stranke v carinskem postopku - povračilo preveč plačane carine
Tožeča stranka ni vpisana v carinskih deklaracijah, kar pomeni, da v postopkih carinjenja, ki sta bila začeta na njuni podlagi, ni sodelovala. Ker ni bila zavezana za plačilo carinskega dolga, tudi ne more zahtevati povračila preveč plačane carine na podlagi 158. člena CZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo s procesnim vodenjem
Narava očitkov, ki jih upnica naslavlja izvršilni sodnici, sama po sebi ne more utemeljevati uporabe določbe 67. člena ZPP, niti ne more biti ta uporaba utemeljena zaradi domnevno zatrjevane vloge predsednice krajevno pristojnega sodišča. Podatki spisa kažejo, da izvršilni postopek dolgo traja predvsem zaradi številnih upničinih vlog in intervencij.
ZDen člen 2/3, 3, 10, 10/2, 20, 72, 72/2.ZSKZ člen 9, 10, 17a, 17b. ZSKZ-A člen 3.
zahteva za varstvo zakonitosti - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionalizirane nepremičnine - kmetijska zemljišča - zavezanec za plačilo odškodnine - pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je ustanovila država in nanj prenesla del sredstev, s katerimi mu je omogočila delovanje ter z zakonom uredila medsebojna razmerja (9. in 10. člen ZSKZ). Prav to pa ne predstavlja podlage, po kateri bi bil Sklad odvezan plačila odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Res je, da navedena zakonska določba ne pove, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine, vendar pa je jasno, ker gre za zahtevek sui generis, ki ima sicer podlago v ZDen, da je to tisti, ki je zavezanec za vrnitev v naravi. ZSKZ je treba razlagati kot celoto, predvsem pa povezati tretji odstavek 2. člena s 14. členom ter noveliranim 17. in 17.b členom (Ur. l. RS, št. 1/96).
denacionalizacijski postopek - vlagatelj zahtevka za denacionalizacijo - neizkazano pravno nasledstvo - oporočno razpolaganje z zapuščino
Ker je bila v zapuščinskem postopku leta 1954 obravnavana konkretna nepremičnina in upoštevana oporoka zapustnika, zapustnikov sin pa je dobil v pokritje svojega dednega deleža to, kar je bilo dogovorjeno v dednem dogovoru (konkretna nepremičnina pa je bila voljena fakulteti), zapustnikov sin ni izkazal pravnega nasledstva po 2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da bi sodišče moralo opraviti ogled kraja dejanja, na podlagi česar bi se lahko med drugim prepričalo, da je imel obsojenec svoje vozilo ves čas v oblasti, zagovornik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
ničnost odločbe - odločanje o ničnosti odločbe - relevantno dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred izdajo odločbe
Pri odločanju o ničnosti odločbe je relevantno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku pred izdajo odločbe, izpodbijane z istim pravnim sredstvom ničnosti.