KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22642
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 183, 183/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o izpovedbah prič in zapisniki o njihovem zaslišanju - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - znaki kaznivega dejanja
Očitek zmotne presoje dokaza - izpovedbe oškodovanke po vsebini pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Presoja, ali opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 4. v zvezi s 3. odstavkom 183. člena KZ.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
Ker mora zahteva za obnovo postopka z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, kakšen naj bi bil pričakovani učinek predlaganega dokaza, v zahtevi pa so le predlagani novi dokazi, ki naj bi potrdili zagovor, to praviloma ne zadošča za nadaljevanje postopka z zahtevo za obnovo po 2. odstavku 413. člena ZKP.
Če je bila zahteva za obnovo postopka zavržena zato, ker vložnik ni predložil dokazil v podporo zatrjevane vsebine novih dokazov, ki se nanje opira, morebitne nove zahteve, ki bi predložila takšna dokazila, ne bi bilo mogoče zavreči, ker da se je že prejšnja zahteva opirala na iste dokaze, saj zavržena prejšnja zahteva ni bila obravnavana v postopku, predpisanem v 2. in 3. odstavku 413. člena in 414. členu ZKP.
Novosti dokazov, ki jih predlaga zahteva za obnovo postopka, se ne ugotavlja glede na to, ali bi jih obsojenec lahko predlagal že v rednem postopku, saj take omejitve glede beneficium novorum ni. Prav tako je mogoče s sklicevanjem na iste dokaze zatrjevati obstoj novih dejstev.
ZDen člen 20, 20/1, 27, 27/1, 72, 72/2.ZSKZ člen 2, 3, 10.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo nepremičnin - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - odškodnina zaradi neuporabe nacionaliziranega zemljišča
Republika Slovenija je na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS prenesla vsa pooblastila glede gospodarjenja in upravljanja in da so tudi sredstva, ki jih Sklad tako pridobi, njegov dohodek. Določba 20. člena ZSKZG v povezavi s 27. členom ZDen (Sklad je denacionalzacijski zavezanec) pripelje do ugotovitve, da je Sklad tudi zavezanec za plačilo morebitnih odškodnin po drugem odstavku 72. člena ZDen.
Drugi odstavek 72. člena ZDen sicer ne določa, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine, vendar pa je glede na to, da gre za zahtevek posebne vrste, ki ima podlago v ZDen, to tisti, ki je zavezanec za vrnitev v naravi.
Določba 67. člena Zakona o zadrugah (ZZad) je specialna norma in je z njo na poseben način urejena denacionalizacija premoženja bivših kreditnih zadrug, le glede postopka in zavezancev se smiselno uporabljajo določbe ZDen. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe št. U-I-142/93, s katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da 67. člen ZZad ni v neskladju z ustavo.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb, da je bilo vozilo uporabljeno za potrebe invalidne osebe, niti jih ni presojalo, ampak je svojo odločitev oprlo na dejstvo, da je navedeni avtomobil vozila nepooblaščena oseba.
krivdna odgovornost države - služenje vojaškega roka - plezanje po vrvi - neprimerno doskočišče - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženka je krivdno odgovorna, ker ni poskrbela za odpravo vdolbine, ki je bila globoka do deset centimetrov pod siceršnjim nivojem doskočišča z vrvi, pač pa je na tako neustrezno doskočišče poslala vaditi vojake začetnike.
ZDen člen 88, 88/1, 88/2.ZUP člen 279-6. ZUS člen 73.
odločba geodetskega organa o parcelaciji zemljišč - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlog - ničnostna posledica iz 88. člena ZDen, določena le za akte civilnega prava
Ničnostna posledica iz 2. odstavka 88. člena ZDen je v tem zakonu določena le za akte civilnega prava, navedene v 1. odstavku 88. člena, ne pa tudi za upravne akte v smislu 6. točke 279. člena ZUP.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - napačna presoja listin v upravnih spisih
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča napačno presodilo listine v upravnih spisih, ker je štelo, da te niso zadosten dokaz, da je tožnik nadaljeval z delom oziroma da v predpisanem roku ni zaprosil za lokacijsko dovoljenje. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena ZUS izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo, ker je odločitev tožene stranke pravilna.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev
Razlogi, s katerimi zahteva izpodbija sodbi o preklicu pogojne obsodbe, se nanašajo na sodbo, s katerim je bila pogojna sodba izrečena. Ker ne uveljavljajo nobene kršitve zakona v zvezi s sodbama o preklicu pogojne obsodbe, je treba tako zahtevo zavrniti.
ničnost zaplembne odločbe - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje na seji
Ker je tožeča stranka v tožbi zahtevala glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pa je odločilo na seji, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Ker sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za odpravo pripora, ne spada med odločbe, izdane v teku kazenskega postopka, zoper katere je izjemoma dopustno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti (4. odstavek 420. člena ZKP), jo je vrhovno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.
dvostranske pogodbe - pravilo sočasne izpolnitev - prenovitev (novacija) - enojna novacija - dvojna novacija - zmotna uporaba materialnega prava
Stranki sta se dogovorili, da neodplačani del poslovnega prostora postane predmet posojilne pogodbe, s čimer sta obveznost tožene stranke, da plača preostanek kupnine, nadomestili z obveznostjo, da vrne posojilo. Obveznost tožene stranke plačati kupnino je namreč ugasnila, nastala pa je njena obveznost vrniti posojilo.
Prenovljena je bila le obveznost tožene stranke, da plača preostanek kupnine, ne pa tudi obveznost tožeče stranke, da izroči (prenese)
proizvodno poslovni objekt. Šlo je le za prenovitev obveznosti ene stranke (enojno prenovitev), ne pa za prenovitev (glavnih) obveznosti obeh strank (dvojno prenovitev).
Od prenovitve obveznosti tožene stranke sta namreč obstajali dve obveznosti pravdnih strank. Tožeča stranka bi morala na podlagi pogodbe na toženo stranko prenesti proizvodno poslovni objekt. Toženi stranki pa ni bilo več treba plačati kupnine, ampak mora tožeči stranki vrniti posojilo, ker je s prenovitvijo nastala ta njena nova obveznost. Tako obveznost tožeče stranke, da prenese proizvodno poslovni objekt, ni prenehala in kot vzajemna še nadalje obstaja (nasproti terjatvi na izročitev predmeta pogodbe).
V dvostransko obveznih pogodbah sta pogodbeni stranki hkrati tudi dolžnika. Če so izpolnitve obveznosti pri tem med seboj odvisne, gre za vzajemno razmerje. Zanj pa je značilno, da je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke. Posledica vzajennosti je, da ena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če je ne izpolni nasprotna stranka.
Interpretativna odločba Ustavnega sodišča (U-I-130/01 z dne 23.5.2002), izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
ZUS člen 59, 73. ZUP (1986) člen 141, 249, 258.ZIPO člen 1, 2.
priznanje izjemne družinske pokojnine - upravni postopek - odločanje po skrajšanem postopku - podatki uradne evidence
Glede na določbo 2. člena ZIPO je izjemno priznanje družinske pokojnine vezano na upravičenje do pokojnine po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker je bila podlaga za odločitev le v podatkih iz uradne evidence, je bil izpolnjen pogoj za odločanje po skrajšanem postopku po 2. točki 1. odstavka 141. člena ZUP/86.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - načelo pravnomočnosti odločbe - prepoved poseganja v pridobljene pravice
Pravilno je stališče, da v postopkih, v katerih se uveljavlja uporaba izrednih pravnih sredstev, ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega s pravnomočno upravno odločbo, torej tudi ne v obnovi postopka po določbi 3. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B. To pomeni, da tudi ni mogoče več posegati v pridobljene pravice zaradi napak v postopku, sicer bi bilo to tudi v nasprotju z načelom pravnomočnosti odločbe.
ZUP (1986) člen 249-9. ZKZ-B člen 5.ZUstS člen 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - obnova postopka
Pri presoji pogoja, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, se v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena ZUP/86 šteje, da je ta pogoj podan, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se upravnega postopka, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji takšna možnost ni bila dana. Po presoji pritožbenega sodišča je pri tem treba izhajati iz določb ZKZ, ki glede prometa s kmetijskimi zemljišči določa, kdo ima kakšno pravico, kakšno obveznost ali kakšno neposredno pravno korist. Ker v obravnavani zadevi o dovolitvi obnove še ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.
Interpretivna odločba Ustavnega sodišča RS (U-I-130/01 z dne 23.5.2002), izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
ZIL-1 člen 47, 47/2, 121, 121/1, 121/2. ZCUKPIL člen 6, 6/1, 9.
dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - industrijska lastnina - špediter - kršitev blagovne znamke - uporaba blagovne znamke v gospodarskem prometu - kršitelj - izvajalci storitvenih dejavnosti
Predpostavka kateregakoli zahtevka je kršitev pravice industrijske lastnine; v predmetni zadevi kršitev tožnikove blagovne znamke M.
Kršitev kot taka je objektivno dejstvo. Ne zahteva se krivda povzročitelja. Ta ni pomembna niti pri odločanju o posameznih zahtevkih, razen pri odškodninski odgovornosti, ker se ta presoja po določbah OZ, ki za neposlovno odškodninsko odgovornost določa krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom (1. odstavek 131. člena).
Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo zavarovani znak. Tretja oseba je lahko katerakoli oseba, če le v gospodarskem prometu posega v pravico imetnika zavarovanega znaka. To je lahko ne samo tisti, ki neposredno krši imetnikovo znamko (storilec), pač pa tudi tisti, ki pri tem sodeluje, mu pomaga ali ga napeljuje na kršitev. Ta oseba je lahko tudi špediter.