ZSKZ člen 14, 17.ZDen člen 19. ZUS člen 59, 67, 73.
denacionalizacija kmetijskega zemljišča - zavezanec za vrnitev zemljišč - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - uveljavljanje pravic iz naslova že plačane odškodnine - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Sklad kot pravni naslednik odgovarja za vse obveznosti, nastale v zvezi s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki so bile nanj prenesene po 14. členu ZSKZ. Zato je zavezanec za vrnitev zemljišč v denacionalizacijskem postopku. Tožena stranka v denacionalizacijskem postopku ne more uveljavljati pravic iz naslova že plačane odškodnine na podlagi določb ZDen, saj bo glede na določbo v 6. odstavku 17. člena ZSKZ to lahko uveljavljala pred sodiščem splošne pristojnosti.
Interpretivna odločba Ustavnega sodišča RS (U-I-130/01 z dne 23.5.2002), izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
ZIL-1 člen 47, 47/2, 121, 121/1, 121/2. ZCUKPIL člen 6, 6/1, 9.
dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - industrijska lastnina - špediter - kršitev blagovne znamke - uporaba blagovne znamke v gospodarskem prometu - kršitelj - izvajalci storitvenih dejavnosti
Predpostavka kateregakoli zahtevka je kršitev pravice industrijske lastnine; v predmetni zadevi kršitev tožnikove blagovne znamke M.
Kršitev kot taka je objektivno dejstvo. Ne zahteva se krivda povzročitelja. Ta ni pomembna niti pri odločanju o posameznih zahtevkih, razen pri odškodninski odgovornosti, ker se ta presoja po določbah OZ, ki za neposlovno odškodninsko odgovornost določa krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom (1. odstavek 131. člena).
Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo zavarovani znak. Tretja oseba je lahko katerakoli oseba, če le v gospodarskem prometu posega v pravico imetnika zavarovanega znaka. To je lahko ne samo tisti, ki neposredno krši imetnikovo znamko (storilec), pač pa tudi tisti, ki pri tem sodeluje, mu pomaga ali ga napeljuje na kršitev. Ta oseba je lahko tudi špediter.
prodaja pogodba - prodaja z odložnim pogojem - odpoved dogovorjenemu pogoju - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - plačilo terjatve odstopniku
Tožena stranka je z izjavo (dopisom) priznala učinke sklenjene prodajne pogodbe, ne glede na pogoj o predložitvi bančne garancije. Prevzela pa je tudi blago, ki ji ga je dobavil prodajalec, kar oboje kaže, da se je na konkludenten način odrekla dogovorjenemu odložnemu pogoju oziroma da je prodajna pogodba začela veljati.
Ker pa je kupnino kljub obvestilu o pogodbenemu odstopu terjatve poravnala prvotnemu upniku (odstopniku), se glede na drugi odstavek 438. člena takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ni oprostila obveznosti poravnati kupnino novi upnici (prevzemnici). Ni namreč šlo za odstop bodoče terjatve, saj je tožeča stranka terjatev pridobila pred začetkom stečajnega postopka nad prodajalcem.
Izvedeni dokazi ne dajejo podlage za ugotovitev, da je bila sporna parcela urejena z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih ali da je bila nezazidano stavbno zemljišče, za katero je bil sprejet prostorsko izvedbeni načrt.
Prva toženka je postala lastnica sporne parcele na podlagi 5. člena ZLPP in 14. člena ZSKZ, kar je predstavljalo veljavno podlago za pridobitev lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 20. člena v zvezi z 21. členom takrat veljavnega ZTLR.
Interpretivna odločba Ustavnega sodišča (U-I-130/01 z dne 23.5.2002), izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - obnovitveni razlog - sklep o dovolitvi obnove postopka o ugotovitvi državljanstva
Za obnovo denacionalizacijskega postopka (4. točka 1. odstavka 23. člena ZDen-B) zadostuje že izdan sklep o dovolitvi obnove postopka o ugotovitvi državljanstva. Sicer pa bo lahko prizadeta stranka (pravni nasledniki osebe, glede katere se ugotavlja državljanstvo v denacionalizacijskem postopku) v obnovljenem upravnem postopku ugotovitve državljanstva uveljavljala vse svoje pravice in imela na razpolago vsa dokazna sredstva.
vrnitev premoženja - vrnitev zemljišča - nezmožnost vrnitve v naravi - odškodnina - obveznice
Z odločbo, s katero se odloča le še o odškodnini za zemljišča, ki se jih ne da vrniti v naravi, se ne posega v pravnomočno odločbo, s katero je odločeno o vračanju podržavljenih zemljišč v naravi, temveč se le določi odškodnina v obveznicah SOD za razliko med vrednostjo zemljišč, vrnjenih v naravi, do polne vrednosti podržavljenih zemljišč.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V tej zadevi je bilo z izpodbijano sodbo pravnomočno odločeno o zahtevku na plačilo 2.635.006,30 SIT s pripadki. Vrednost glavnega zahtevka, ki se izpodbija (se sme izpodbijati), potemtakem ne presega 5.000.000,00 SIT, zato revizija po določbi 490. člena ZPP ni dovoljena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40771
ZIL člen 17, 17/1, 34, 34/1, 34/2, 90, 90/1, 91, 91/3.ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/7, 136, 136/1, 143, 143/1-a, 144.
industrijska lastnina - razveljavitev mednarodne storitvene znamke zaradi neuporabe - časovna veljavnost ZIL (v razmerju do ZIL-1) - pravni interes za tožbo - (privilegirana) sprememba tožbe - neuporaba znamke (neopravljanje storitev pod registrirano znamko) - izrek sodne odločbe - odgovor na revizijske navedbe
Po določbi 144. člena ZIL-1 je ta zakon začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (dne 7.6.2001), to je dne 7.12.2001. Po kogentni določbi a. alinee prvega odstavka njegovega 143. člena je takrat prenehal veljati ZIL. Ker ZIL-1 ni predvidel predhodnega obdobja, saj ne vsebuje prehodne določbe, da se postopek, ki se je začel pred njegovo uveljavitvijo, nadaljuje po predpisih, po katerih se je začel (to je po določbah ZIL), se je postopek pravilno nadaljeval po določbah ZIL-1.
Ker se je konkretno dejansko stanje, na katerega je tožeča stranka oprla zahtevo za razveljavitev znamke tožene stranke, ki ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 90. člena ZIL, uresničilo pred vložitvijo zahteve in tudi pred uveljavitvijo ZIL-1, je sodišče pogoje za razveljavitev znamke zaradi njene neuporabe pravilno presojalo po določbah ZIL.
Ker je tožena stranka ugovarjala zahtevi za razveljavitev znamke, je Urad zahtevo v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZIL odstopil pristojnemu sodišču, pred katerim se je postopek nadaljeval (in dokončal) kot s tožbo.
Zahtevo tožeče stranke za razveljavitev znamke tožene stranke zaradi neuporabe je Urad v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZIL odstopil pristojnemu sodišču. Zato je bil tožeči stranki že s tem priznan pravni interes za tožbo, s tem da je bil po uveljavitvi ZIL-1 ugotovitveni zahtevek vsebovan v oblikovalnem zahtevku iz njegovega 120. člena.
Tožeča stranka je prvotno (v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZIL) od sodišča zahtevala ugotovitev neuporabe znamke tožene stranke. Po uveljavitvi ZIL-1 pa je tožbo spremenila tako, da je od sodišča zahtevala razveljavitev znamke tožene stranke zaradi njene neuporabe. Pri tem je šlo za privilegirano spremembo tožbe po 186. členu ZPP (zaradi okoliščin, ki so nastale po njeni vložitvi), za katero ni potrebna privolitev tožene stranke, zaradi česar je tožeča stranka v postopku, ki se je nadaljeval (in dokončal) po določbah ZIL-1, lahko ugotovitveni tožbeni zahtevek spremenila v oblikovalnega (konstitutivnega).
Tožena stranka kot nosilka blagovne znamke je imela (izključno)
pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga (prvi odstavek 34. člena ZIL). Vendar pa ni imela samo pravice, ampak tudi dolžnost njene uporabe, saj je v nasprotnem primeru zainteresirana oseba (tožeča stranka) lahko zahtevala razveljavitev znamke (prvi odstavek 90. člena ZIL). Sankcija za neuporabo znamke brez opravičenega razloga je bila namreč njena razveljavitev.
ZIL ni posebej definiral pojma neuporabe niti uporabe znamke. Zato je pri razlagi pojma uporabe storitvene znamke treba izhajati iz njene osnovne funkcije, da služi prepoznavnosti storitev nosilke znamke na trgu. Pri uporabi storitvene znamke v gospodarskem prometu gre namreč za opravljanje storitev pod znakom, ki je zavarovan z znamko, s tem da gre za izkoriščanje razlikovalnega in konkurenčnega učinka znamke pri označevanju in opravljanju registriranih storitev nosilke (imetnice) znamke.
Revizijsko sodišče se je dolžno opredeliti do nosilnih pravnih naziranj revidentke, ni pa dolžno odgovarjati na vsak pravni argument stranke. Tako ni nujno, da je obrazložitev odločbe revizijskega sodišča tako obširna, kakor je bila revizija, niti ni nujno, da je odgovor na navedbe revidentke vedno izrecen, saj je lahko tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je revizijsko sodišče seznanilo z njenimi argumenti in da jih je obravnavalo.
napredovanje v pedagoški naziv - prehodna določba ZOFVI - sistematična metoda razlage določbe
Določbo 149. člena ZOFVI je potrebno razlagati s sistematično metodo razlage, torej v povezavi z določbami drugih področnih predpisov, in ne le z jezikovno metodo razlage.
Kljub temu, da so večkrat med drugo svetovno vojno obiskali svoje slovenske sorodnike, jim prinašali hrano, obleko in igrače za otroke in da ni izključeno, da je tožničin brat posredoval pri okupacijskih oblasteh, da teh otrok niso deportirali, pa iz ravnanj tožnice ne izhaja ravnanje, ki bi izpričevalo tožničino trajno lojalnost slovenskemu narodu.
ZPD-B člen 2. ZPD člen 7, 7/1-2. ZUS člen 50, 50/1, 72, 72/4.
prometni davek - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Tožeča stranka zatrjuje, da je že pred ukrepanjem organa prve stopnje ugotovila, da kupec lahkih olj ni poravnal računov brezgotovinsko in je zato zadevo takoj uredila. Ker ni bila zaslišana v upravnem postopku, kjer bi lahko to okoliščino pojasnila, je predlagala izvedbo glavne obravnave in ker tudi ta ni bila opravljena, utemeljeno zatrjuje bistvene kršitve postopka v upravnem sporu.
Ker je sklep prvostopnega upravnega organa o ustavitvi postopka revizije lastninskega preoblikovanja podjetja postal pravnomočen, je bilo treba pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča o nedovolitvi stranske intervencije v tem pravnomočno končanem postopku zavreči.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - obrazložitev odločbe organa druge stopnje - presoja vseh pritožbenih navedb
Pri odločanju o pritožbi mora organ druge stopnje ravnati po 245. členu ZUP/86, ki določa, da se za odločbo o pritožbi (odločba druge stopnje) smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na odločbo prve stopnje in da se v obrazložitvi odločbe druge stopnje morajo presoditi vse pritožbene navedbe. To pomeni, da mora organ druge stopnje v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v obrazložitvi, sestavljeni po 209. členu ZUP/86, jasno navesti, katere pritožbene navedbe šteje za utemeljene in katere ne. Vsako pritožbeno navedbo mora preizkusiti in se do tistih, ki so pomembne za odločitev, opredeliti po vsebini.
Ustavno sodišče RS je odločilo (odločba št. U-I-356/02 z dne 23.9.2004), da je glede teka zamudnih obresti Zakon o davčnem postopku (ZDavP) v neskladju z ustavo in da davčnega zavezanca ne bremenijo posledice zamude za tisti čas, ko njegova davčna obveznost še ni ugotovljena, temveč šele z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka, to je po izteku z zakonom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V obravnavanem upravnem sporu je treba pri odločitvi uporabiti navedeno odločbo, ker v času njene izdaje upravni spor še ni bil pravnomočno končan.
ZDoh člen 19. ZPPSL (1989) člen 64. ZPPSL (1993) člen 83.
odmera dohodnine - nagrada stečajnemu upravitelju
Nagrada stečajnemu upravitelju ni prejemek, ki bi bil izvzet od plačila davka na podlagi 19. člena ZDoh. Je prejemek za izplačano delo in se všteva v osnovo za dohodnino na podlagi 2. alinee 6. člena ZDoh. Da je prejemek za delo, izhaja iz vsebinske opredelitve v zakonu, ki ureja stečaj. Že Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sprejet 1989, je nagrado vezal na obseg poslov, ki sodijo v delokrog stečajnega upravitelja (64. člen), poznejša ureditev (zakon, sprejet 1993) pa v 83. členu izrecno določa, da gre stečajnemu upravitelju nagrada za opravljeno delo v stečajnem postopku.
Sklep o prisilni izterjavi neporavnanih obveznosti je izvršljiv takoj, ko je izdan. Torej se lahko takoj začne izvršba z rubežem premičnega premoženja. Če je v zvezi s pritožbo izdan nadomestni sklep o prisilni izterjavi neporavnanih obveznosti, ni treba rubeža izvajati na novo.
Ker so z uveljavitvijo ZUARLPP prenehali veljati ZAPPNI in 66. člen ZZLPPO, ter se prenehali uporabljati 4. odstavek 63. člena ZZLPPO, 3. odstavek 65. člena ZZLPPO, ni več pravne podlage za izvedbo revizije lastninskega preoblikovanja podjetja.
ZUP (1986) člen 12, 244, 244/2, 281, 281/1. ZUS člen 16, 16/1, 72, 72/3, 74.ZPP člen 339/2-12, 339/2-14.ZOR člen 313.
prometni davek - prisilna izterjava plačila - ustavitev postopka izterjave zaradi že plačane obveznosti
Če zavezanec med upravnim postopkom plača dolgovani znesek, ki je predmet postopka prisilne izterjave, se za ta plačani znesek postopek prisilne izterjave ustavi. Če je sklep o delni ustavitvi postopka prisilne izterjave že izdal prvostopni upravni organ, o tem drugostopni upravni organ ne sme ponovno odločati. Pri delnem poplačilu davčnega dolga se najprej poplačajo zamudne obresti in nato glavnica. Ob pogojih iz 244. člena ZUP/86 je mogoče odločiti tudi v škodo pritožnika.