Ustavno sodišče RS je odločilo (odločba št. U-I-356/02 z dne 23.9.2004), da je glede teka zamudnih obresti Zakon o davčnem postopku (ZDavP) v neskladju z ustavo in da davčnega zavezanca ne bremenijo posledice zamude za tisti čas, ko njegova davčna obveznost še ni ugotovljena, temveč šele z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka, to je po izteku z zakonom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V obravnavanem upravnem sporu je treba pri odločitvi uporabiti navedeno odločbo, ker v času njene izdaje upravni spor še ni bil pravnomočno končan.
Ker je sklep prvostopnega upravnega organa o ustavitvi postopka revizije lastninskega preoblikovanja podjetja postal pravnomočen, je bilo treba pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča o nedovolitvi stranske intervencije v tem pravnomočno končanem postopku zavreči.
ZPD-B člen 2. ZPD člen 7, 7/1-2. ZUS člen 50, 50/1, 72, 72/4.
prometni davek - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Tožeča stranka zatrjuje, da je že pred ukrepanjem organa prve stopnje ugotovila, da kupec lahkih olj ni poravnal računov brezgotovinsko in je zato zadevo takoj uredila. Ker ni bila zaslišana v upravnem postopku, kjer bi lahko to okoliščino pojasnila, je predlagala izvedbo glavne obravnave in ker tudi ta ni bila opravljena, utemeljeno zatrjuje bistvene kršitve postopka v upravnem sporu.
ZDoh člen 19. ZPPSL (1989) člen 64. ZPPSL (1993) člen 83.
odmera dohodnine - nagrada stečajnemu upravitelju
Nagrada stečajnemu upravitelju ni prejemek, ki bi bil izvzet od plačila davka na podlagi 19. člena ZDoh. Je prejemek za izplačano delo in se všteva v osnovo za dohodnino na podlagi 2. alinee 6. člena ZDoh. Da je prejemek za delo, izhaja iz vsebinske opredelitve v zakonu, ki ureja stečaj. Že Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sprejet 1989, je nagrado vezal na obseg poslov, ki sodijo v delokrog stečajnega upravitelja (64. člen), poznejša ureditev (zakon, sprejet 1993) pa v 83. členu izrecno določa, da gre stečajnemu upravitelju nagrada za opravljeno delo v stečajnem postopku.
ZNVP člen 33, 33/1, 34, 34/1, 35, 35/1.ZOR člen 154, 154/3.
povrnitev škode - nematerializirani vrednostni papirji - prodaja delnic - pooblastilo za prodajo - neposlovna škoda - objektivna odgovornost - odgovornost borzno posredniške hiše - odgovornost klirinško depotne družbe
Borzno posredniška hiša in klirinško depotna družba sta objektivno odgovorni imetniku pravic iz nematerializiranih delnic za škodo (nepogodbena odškodninska odgovornost), ki nastane, če nekdo brez njegovega pooblastila proda imetnikove delnice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22610
URS člen 22, 23, 23/1. EKČP člen 6, 6/1.ZKP člen 372, 372-5, 424,424/1.KZ člen 41.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - izpodbijanje odločbe o kazni - odmera kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - izločitev sodnika
Dejstvo, da je v drugi kazenski zadevi, ki jo je vodil isti sodnik na prvi stopnji, obsojencu bila izrečena kazen, ki jo je nato pritožbeno sodišče znižalo, samo po sebi ne daje podlage za sklepanje o utemeljenem dvomu v sodnikovo nepristransko sojenje v pritožbenem postopku.
Z zahtevo za varstvo zakonitosti neposredno ni mogoče izpodbijati odločbe o kazenski sankciji, temveč le v okviru kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
nedovoljeni dokazi - zaslišanje prič - privilegirana priča - pismo privilegirane priče drugi osebi kot dokaz
Pismo, ki ga privilegirana priča, ki se je sicer odpovedala pričanju, pošlje drugi osebi, se lahko uporabi kot dokaz. V takšnem primeru namreč ne gre za ustno izjavo - pričanje pred sodiščem niti za izjavo, dano policiji po 148. členu ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22601
KZJ člen 201, 201/1.
kazniva dejanja zoper oborožene sile SFRJ - neizpolnitev ukaza in odrekanje pokornosti - opis kaznivega dejanja - hujše škodljive posledice za službo
Ker so pri kaznivem dejanju po 1. odstavku 201. člena KZJ hujše škodljive posledice za službo zaradi neizpolnjenega ukaza nadrejenega vojaški osebi prepovedana posledica in znak kaznivega dejanja, prepis zakonskih znakov v izrek ne zadostuje.
Ker je sodnik na glavni obravnavi v navzočnosti obsojenca in njegovega zagovornika izločil uradni zaznamek o izjavi obsojenca, ki jo je dal policistom na podlagi 148. člena ZKP, bi morala obramba v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZKP takoj oziroma najkasneje do konca glavne obravnave zahtevati njegovo izločitev. Po določbi 384. člena ZKP zaradi prekluzije take "kršitve" ni mogoče uveljavljati s pritožbo, tem manj z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor - postavitev opečnih cvetličnjakov
S postavitvijo opečnih cvetličnjakov se je spremenilo obstoječe stanje v prostoru in se je poseglo v prostor, zato bi si moral investitor v skladu z ZUN za tak poseg v prostor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22622
KZ člen 201, 201/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali je v opisu dejanja konkretizirana huda kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje mladoletne osebe (1. odstavek 201. člena KZ).
pravica do pravnega sredstva - pritožba - rok za vložitev pritožbe - napačen pravni pouk
V primeru, ko pravni red predvideva pravico do pritožbe, vendar se z ravnanjem sodišča dejansko onemogoči upravičencu do pritožbe, da učinkovito uporabi to pravico, mora višje sodišče na podlagi 125.
člena in 1. odstavka 15. člena Ustave neposredno omogočiti upravičencu uporabo pravice do pritožbe. Taka bo situacija tudi v primeru, ko je v odločbi zapisan napačen pouk, da je pritožbeni rok daljši od predpisanega in je zato pritožba vložena po preteku z zakonom določenega roka.
varstvo ustavnih pravic - akt šole o izrečenem vzgojnem ukrepu - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - predhoden preizkus tožbe
Ker Zakon o gimnazijah ne zagotavlja sodnega varstva zoper izdani vzgojni ukrep in glede na zatrjevane kršitve ustavnih pravic, bi sodišče moralo preizkusiti, ali ne gre za tožbo, vloženo po 3. odstavku 1. člena ZUS.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Ker sodišče prve stopnje obsojenčevega izostanka ni ocenilo kot opravičenega, saj ni predložil nobenega dokazila o tem, da je njegovo zdravstveno stanje res tako, da mu onemogoča udeležbo na glavni obravnavi, je ob ostalih izpolnjenih pogojih iz 1. odstavka 442.
člena ZKP utemeljeno opravilo glavno obravnavo v njegovi odsotnosti.
vrednost premoženja ob podržavljenju - vrednost podržavljenega podjetja
Realna vrednost premoženja ob podržavljenju se dokazuje z verodostojnimi listinami; vrednost podržavljenega podjetja se ugotavlja po metodi neto aktive.
Če funkcionalno zemljišče k objektu ni bilo določeno, je potrebno uporabiti 12. in 17. člen Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja. Če izračun izkaže, da ne gre za funkcionalno zemljišče, se pri določitvi odškodnine zemljišča šteje za komunalno opremljeno nezazidano zemljišče.
denacionalizacija - sila, grožnja ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - podržavljenje na podlagi pravnega posla - napake volje - družbene razmere - zvišanje davkov - otroški dodatek
Iz samega besedila 5. člena ZDen sledi, da je treba za njegovo uporabo ugotoviti elemente pritiska ali zvijače ter organ ali posameznika, ki ga je izvajal. Takratne družbene razmere in pa hkrati namen ZDen, ki je v popravi krivic, so le razlog za širšo razlago civilnopravnih določil (pravnih pravil Občnega državljanskega zakonika o zahtevah za veljavne pogodbe) o napakah volje, ne pa razlog sam za denacionalizacijo.
postopek proti mladoletniku - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev - izbira vzgojnega ukrepa - sprememba odločbe o vzgojnem ukrepu
V zahtevi za varstvo zakonitosti se zaradi nepravilne izbire vzgojnega ukrepa (487. člen ZKP) lahko uveljavijo samo tiste okoliščine, ki so obstajale v času izrekanja vzgojnega ukrepa, pa pri tem niso bile upoštevane ali niso bile pravilno ovrednotene, ne pa tudi novih okoliščin. Te so lahko podlaga za spremembo vzgojnega ukrepa po 490. členu ZKP, odločanje o tem pa je v pristojnosti prvostopnega sodišča.