status žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - pomanjkljiva odločba tožene stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker iz izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kakšen status je bil tožnici priznan in tudi ne, za kakšno obdobje, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je takšno odločbo odpravilo po 2. točki in po 3. točki 1. odstavka 60. člena ZUS (dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno, odločba je pomanjkljiva).
Eden od namenov kazenske obsodbe je tudi ta, da obsojenec zavzame kritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja. Obsojenec z obžalovanjem kaznivega dejanja v zahtevi tako izraža okoliščino, ki je bila ob izreku sodbe pričakovana, zato je z zahtevo za izredno omilitev kazni ne more uspešno uveljavljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22626
KZ člen 14.ZKP člen 420, 420/2.
dejanje majhnega pomena - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odložen pregon
Sodišče bo institut dejanja majhnega pomena (14. člen KZ) uporabilo tedaj, ko bo ocenilo, da je potrebno dejanju, ki je po formalni plati določeno v zakonu in tudi protipravno, vendar je zaradi določenih specifičnih okoliščin, ki vplivajo na težo dejanja, delno odvzeti lastnost kaznivega dejanja.
Zagovornikovo nestrinjanje z ravnanjem tožilstva, ki se v konkretni zadevi ni odločilo za odložen pregon, ne pomeni uveljavljanja kršitev določb kazenskega ali procesnega zakona, torej razloga, ki ga je moč v skladu s 420. členom ZKP uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti.
predkazenski postopek - prepoznava osumljenca - prepoznava na podlagi fotografij - nedovoljeni dokazi
Prepoznava osumljenca, ki jo opravijo policisti po določbi 35.a člena ZPol, je po svoji naravi zgolj obvestilo, ki ga je oseba dala policiji po 2. odstavku 148. člena ZKP. Enako velja za zapisnik o prepoznavi osumljenca na podlagi fotografij morebitnih storilcev kaznivega dejanja. Taka obvestila oziroma zapisnik so po svoji naravi dokazi v spoznavnem, ne pa tudi v procesnoformalnem smislu, zato sodišče nanje ne more opreti sklepov o dejanskih ugotovitvah. Niso pa nedovoljen dokaz v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev
V skladu z 2. odstavkom 41. člena ZKP bi moral obsojenec predlagati izločitev sodnice iz razloga, ker naj bi se seznanila z izjavo, ki jo je dal policiji na podlagi 148. člena ZKP, takoj, torej že pred glavno obravnavo, najkasneje pa pred koncem glavne obravnave. Takšne kršitve ne more uveljavljati šele v zahtevi za varstvo zakonitosti, saj je zaradi prekluzije na podlagi 384. člena ZKP ni mogoče uveljavljati niti s pritožbo.
V skladu s 1. odstavkom 420. člena ZKP se z zahtevo za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku ne more uveljavljati morebitnih kršitev odškodninskega prava.
ZOR člen 154, 154/2, 173. ZTPDR člen 73.ZDR člen 245.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca - žice računalnika na tleh pod pisalno mizo
Gibanje po pisarni, v kateri so žice speljane po tleh pod pisalnimi mizami ali za njimi, ne pomeni nevarne dejavnosti, saj je takšna običajna oprema pisarn, v katerih so različni aparati, ki so povezani z električnimi, telefonskimi, kabelskimi in podobnimi žicami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22631
KZ člen 245, 245/1, 246.ZKP člen 105, 105/2, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poneverba - protipravnost - zasebni telefonski klici - neupravičena uporaba - premoženjskopravni zahtevek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Protipravnost kot element kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 245. člena KZ mora biti objektivno podana in storilec se je mora zavedati. V konkretnem primeru je sodišče pri presoji tega elementa izhajalo iz kriterija "odraslega, povprečno razgledanega človeka", pri katerem obstaja zavest o tem, da klicanje na komercialne telefonske številke vedeževalk, kar pomeni opravljanje zasebnih telefonskih pogovorov, ki nimajo nobene povezave z izpolnjevanjem službenih zadolžitev, ni dovoljeno.
Na podlagi ugotovitve, da si je obsojenka v svojstvu prodajalke z opravljanjem zasebnih telefonskih pogovorov protipravno prilastila za 285.121,00 SIT telefonskih impulzov na škodo podjetja, je sodišče utemeljeno zaključilo, da je s takim ravnanjem obsojenka storila kaznivo dejanje poneverbe in ne kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 246. členu KZ, katerega bistvo je v neupravičeni uporabi denarja, vrednostnih papirjev ali kakšne druge stvari.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost države - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - poklicni vojak - izvajanje običajnih športnih aktivnosti - kondicijski tek
Tožnik je vtoževal odškodninsko terjatev samo na podlagi objektivne odgovornosti. Sodišči sta pravilno zavrnili tožbeni zahtevek, ker sta ugotovili, da se je poškodoval pri običajni dejavnosti (kondicijskem teku po makadamski oziroma gozdni poti), in ne pri dejavnosti, ki bi bila tako nevarna, da je kljub ustrezni skrbnosti ne bi bilo mogoče nadzorovati.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti želi z drugačno presojo izvedenih dokazov in njihove verodostojnosti prikazati dogajanje in vlogo posameznih udeležencev drugače, kot izhaja iz pravnomočne sodbe. Na ta način v nasprotju z zakonom (2. odstavek 420. člena ZKP) izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi.
upravičenost do denacionalizacije - državljanstvo - hrvaški državljani - pogoj vzajemnosti
Državljanstvo osebe, katere premoženje je bilo podržavljeno, se glede obstoja vzajemnosti po določbi 1. člena ZDen-B presoja po času odločanja o denacionalizaciji.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ugotovili, da je 15.3.1995 prišlo do nedopustnega ravnanja, ki je povzročilo tožnikovo telesno poškodbo, in da sta za to odgovorni obe pravdni stranki. Zato sta po določilu prvega odstavka 154. člena ZOR pravilno ugotovili toženčevo krivdo za povzročeno škodo. Toda, ker je bil tudi tožnik kriv za toženčevo ravnanje, je upravičen do sorazmerno zmanjšane odškodnine (prvi odstavek 192. člena ZOR in 205. člen ZOR). Pri tehtanju deležev sokrivde je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da znaša tožnikov delež 30 odstotkov, ker je neprimerno očital tožencu, da je odtok zamašen v njegovem stanovanju, in je s tem sprožil spor. Toda toženec je bil tisti, ki je posegel po sili, zato je v pretežni meri odgovoren za nastalo škodo. Toženec kljub neprimernemu obnašanju tožnika ne bi smel reagirati tako, kot je, in reševati konflikta z uporabo fizične moči.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - vzročna zveza
Presoja, ali so v izpodbijanih sodbah navedeni razlogi o obstoju vzročne zveze med očitano kršitvijo cestnoprometnih predpisov in nastalo prometno nesrečo.
zahteva za denacionalizacijo - zakonski rok za vložitev zahteve - dopolnitev pravočasno vložene zahteve za denacionalizacijo po preteku roka - nov zahtevek za denacionalizacijo
Ne gre za dopolnitev pravočasno vložene zahteve za denacionalizacijo, ampak za povsem nov zahtevek za denacionalizacijo premičnin, ki pa je bil vložen po preteku roka iz 64. člena ZDen.
V zvezi z uporabo 919. člena ZOR je treba opozoriti na relativno enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki uporablja to določbo za pogodbena razmerja med zavarovalnico in zavarovanci. Kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje, obveznost zavarovalnice temelji na pogodbi, vsebina obveznosti pa je enaka temu, za kar je odgovoren zavarovanec. Slednji pa ne nosi bremena zamudnih obresti po določbi 919. člena ZOR, temveč po pravilih, ki urejajo odškodninsko obveznost. Po teh se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo prisoja ob analogni uporabi drugega odstavka 189. člena ZOR, torej po razmerah ob izdaji sodne odločbe.
varstvo osebnih podatkov - varstvo ustavnih pravic - sojenje na seji
Odločitev o zakonitosti dejanja, s katero se posega v ustavne pravice po 3. odstavku 1. člena ZUS, je odločitev o pravici; sodišče je kršilo 22. člen Ustave RS, ker je tožbo zavrglo, ne da bi strankam dalo možnost, da se izjavijo o procesnem gradivu v sodnem spisu.