Na podlagi določb 27. in 34. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98) je bilo na podlagi izvedenskega mnenja možno glede revidentove zmanjšane delovne zmožnosti ugotoviti, da je ta posledica bolezni in ne nezgode pri delu, pri čemer je pravilno uporabilo določbe 30.
člena ZPIZ. Zato ni mogoče slediti navedbam revizije, da pri priznavanju pravic iz invalidskega zavarovanja revidentu ni bilo dovolj upoštevano obstoječe zdravstveno stanje in vzroki, ki so do njega pripeljali.
dovoljenost revizije - pogoji za vložitev revizije - kvalifikacija za vložitev revizije - pravniški državni izpit - upoštevanje potrdila tuje države
Potrdila organa tuje države o opravljenem strokovnem izpitu ni mogoče upoštevati kot dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, razen v primeru med državama dogovorjene vzajemnosti ali ustrezne nostrifikacije tujega spričevala.
ZDR (1957) člen 57. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju člen 159.ZPIZ člen 202. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 129.
priznanje zavarovalne dobe - obstoj elementov delovnega razmerja
Nižje sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da ni dokazan obstoj elementov delovnega razmerja za čas dela tožnika pri njegovem očetu in da zato ni šlo za obstoj takega pravnega razmerja, na podlagi katerega bi bil tožnik v spornem obdobju socialno zavarovan. Pri tem sodišče ni navedlo, katere elemente delovnega razmerja je ugotavljalo in kaj je bila pravna podlaga njegove ugotovitve. Sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo določb zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1957) - Uradni list FLRJ, št. 53/57), kjer je v drugem odstavku 3. člena določeno, da se pravice iz delovnega razmerja nanašajo na delavce, ki osebno in stalno opravljajo delo kot svoj reden in glavni poklic, na določenem delovnem mestu (delu) v organizaciji, v rednem delovnem času s pravico do osebnega dohodka oziroma do plače po vloženem delu. Te določbe veljajo po prvem odstavku 15. člena tudi za zaposlene pri zasebnih delodajalcih. Ker ni upoštevalo materialnega predpisa, ni moglo popolno ugotoviti dejanskega stanja. Šele ugotovitev elementov iz 3. člena ZDR (1957), kar je ugotovitev dejanskega stanja, bi lahko bila podlaga za odgovor na vprašanje, ali je tožnik v spornem obdobju pri svojem očetu bil v delovnem razmerju ali ne.
razporeditev - zakonitost razporeditve na delovno mesto
Tožnik je bil razporejen v PE A. zaradi nove organizacije dela, razporeditev je bila opravljena na delovno mesto, ki je bilo sistemizirano, za povsem enako delovno mesto pa je bila sklenjena tudi pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko, zato je logičen zaključek, da ima tožnik za to delo ustrezno izobrazbo, znanje in zmožnosti. Edina razlika je v tem, da je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo dela opravljal v Upravi, Poslovni sekretariat, v sklepu o razporeditvi pa da je to v PE A., Oddelek za gospodarske zadeve. Ker tožnik ni bil izbran za opravljanje dela novinarja pri toženi stranki, ampak je bil ne glede na objavljen razpis izbran za opravljanje dela "zahtevnejša splošna dela", ker je tudi pogodbo o zaposlitvi sklenil za ta dela, ker ni bila za to delo nikoli zahtevana VII. stopnja izobrazbe, ki jo tožnik sicer ima in ker se z novo razporeditvijo njegov položaj glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ni spremenil, čeprav bi na novo določenem delovnem mestu opravljal druge naloge kot pred razporeditvijo, ki pa so sicer bile ves čas sestavni del delovnega mesta "zahtevnejša splošna dela", ni bilo podlage za ugotovitev, da razporeditev tožnika ne bi bila opravljena v skladu z veljavnimi predpisi. Zato je tudi sodišče prve stopnje utemeljeno njegov tožbeni zahtevek za razveljavitev razporeditvenih sklepov in posledično na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, kot neutemeljen zavrnilo.
zahteva za varstvo zakonitosti - obnova postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - prehodno obdobje
Po prvem odstavku 499. člena ZPP se določbe o obveznem zastopanju v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP) ne uporabljajo v tistih postopkih, v katerih je bila tožba vložena pred uveljavitvijo zakona.
Določba podjetniške kolektivne pogodbe o kumulativnem upoštevanju kriterijev za izbiro presežnih delavcev ni v nasprotju z določbami 17. člena SKPGd in je za delodajalca zavezujoča.
Svet zavoda je v okviru statutarno določene pristojnosti za imenovanje in razrešitev direktorja pristojen tudi za odločanje o razpisu delovnega mesta direktorja in za imenovanje v.d. direktorja.
pravica do izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo - invalid III. kategorije invalidnosti - ustavitev izplačevanja tujcu
Inštitut denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja je mišljen kot kratkoročna pravica, saj je zakonska težnja invalida s preostalo delovno zmožnostjo čimprej ponovno vključiti v aktivno zaposlitev. Ker mora biti taka oseba ves čas na voljo zavodu in prisotna na domačem trgu delovne sile, je sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško iz tega razloga izključil transfer omenjenih nadomestil v drugo državo pogodbenico.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - varni delovni pogoji
Po ugotovitvah sodišča so bila tožniku zagotovljena ustrezna zaščitna sredstva, v primeru slabih vremenskih razmer pa se je imel možnost zateči v enega od dveh kontejnerjev na parkirišču. Ob takih dejanskih ugotovitvah ni nobenega utemeljenega razloga za tožnikovo neprekinjeno odsotnost z dela.
Ugotovitev sodišča, da tožnik ni dokončal odrejenega dela niti tekom trajanja disciplinskega postopka, ne nudi podlage za pozitivno prognozo, da tožnik podobnih kršitev ne bo več ponavljal, saj kaže na vztrajanje tožnika pri lastnem razumevanju odrejenih nalog.
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi izrecno ugotovilo, da disciplinski organi tožene stranke niso ugotovili neposrednega vpliva tožnikovih kršitev delovnih obveznosti na delovni proces niti niso ugotavljali kvalifikatornih okoliščin, ki jih določa ali 38. člen kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (panožna pogodba - Uradni list RS, št. 83/97) oziroma 89. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). Pri tem disciplinski organ prve stopnje ni niti določno kvalificiral tožnikovih kršitev delovnih obveznosti, saj je samo odločil, da je šlo za kršitve iz 32. člena panožne pogodbe. Zato je sodišče pravilno odločilo, da zaradi tega, ker ni bil ugotovljen neposreden vpliv kršitev na delovni proces, ni mogoče kršitev kvalificirati po določbi 32.c člena panožne pogodbe in zato ni mogoče izreči disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Do izreka disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja bi lahko tožena stranka pripeljala disciplinski postopek tudi, če bi pri ugotovljeni disciplinski kršitvi iz 32.b člena ugotavljala kvalifikatorne okoliščine. Ker jih ni, tožniku tudi po tem členu ni bilo mogoče izreči najstrožje disciplinske sankcije.
nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - delna sodba - višina zahtevka
Predmet spora, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano sodbo je le odločitev o višini denarnih zahtevkov tožnika: o neizplačanih plačah v času, ko je bil brezposeln in o razliki v plačah za čas, ko je bil zaposlen drugje. Po temelju je bilo o teh zahtevkih že odločeno z delno sodbo.
Vse revizijske trditve o tem, da so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj nasprotni, da je nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin ter da ni razlogov o odločilnih dejstvih, ostajajo na splošni ravni brez kakršnekoli konkretizacije, kar je v postopku z izrednim pravnim sredstvom revizijo taka pomanjkljivost, ki ne omogoča preizkusa utemeljenosti teh trditev; revizijsko sodišče pa nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne preizkuša po uradni dolžnosti, ampak upošteva revizijo v mejah v njej navedenih razlogov.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ (1945) člen 35, 35/2. ZUS člen 73.
državljanstvo FLRJ - izpodbijanje pravne domneve o nelojalnosti
Če se ugotavlja državljanstvo osebe na podlagi 3. odstavka 63. člena ZDen, lahko oseba, ki je bila nemške narodnosti in je ob uveljavitvi novele ZDrž/45 v letu 1948 prebivala v tujini, zaradi česar se po 2. odstavku 35. člena ZDrž/45 domneva, da je bila nelojalna, izpodbija to pravno domnevo o nelojalnosti z vsemi razpoložljivimi dokazi. Če organ oz. sodišče kljub dokazom dvomita v lojalnost, ki jih mora predložiti stranka, domneva o nelojalnosti ni izpodbita. V obravnavanem primeru pa je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je glede na dokaze, ki jih je stranka predložila in jih je sodišče izvedlo na glavni obravnavi, da je stranka domnevo nelojalnosti izpodbila. Tudi pritožbeno sodišče v lojalnost prosilca glede na dokaze, ki jih navaja sodišče prve stopnje v sodbi in so v upravnih spisih, ne dvomi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22616
KZ člen 211, 221/1, 211/2.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
dokazi - pisni zagovor kot dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - tatvina - mala tatvina
Pisnega zagovora, ki ga za obdolženca napiše zagovornik, v nobenem primeru ni mogoče enačiti z izpovedbo obdolženca v postopku.
Ker je obsojenec poskusil storiti tatvino stvari, za katero ni vedel, kakšne vrednosti je, ni mogoče govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti.
bistvena kršitev določb postopka - izrek sodbe v nasprotju z razlogi - dovolitev priglašenih del
Ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da bi bil lahko v upravnem postopku postavljen zahtevek tožnic materialnopravno utemeljen, hkrati pa je potrdilo odločitev tožene stranke, da se zahtevek tožnic zavrne, izrek sodbe nasprotuje v njej navedenim razlogom.
izločitev sodnika - seznanitev z obvestili osumljenca, danih policiji - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker obsojenec in njegov zagovornik nista zahtevala izločitve sodnice iz razloga po 4.a točki 39. člena ZKP ne do konca glavne obravnave in ne v pritožbenem postopku, vložnik tega ne more uspešno uveljavljati šele z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Določbe 427. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da bi lahko tudi stranke z zahtevo za varstvo zakonitosti zahtevale razveljavitev napadene pravnomočne odločbe zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev.
ZPP člen 339, 339/2, 370, 370/3, 371.ZOR člen 200, 203.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - okužba z virusom hepatitis C - možnost reaktiviranja mirujočega virusa - bodoča škoda - nova škoda - primerjava s primeri iz sodne prakse
Glede virusa hepatitis C je pomembno dejstvo, da ta že od leta 1993 miruje in da se stanje ne slabša. Možnost njegovega reaktiviranja, ki se je tožnik zaveda, je bila upoštevana že pri odmeri odškodnine za strah; če bi se ta možnost tudi uresničila, bi to pomenilo spremembo obstoječega (že desetletnega) stanja in s tem nastanek nove škode tožniku, ki v prisojeni mu odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti glede na sedanje stanje pravilno ni mogla biti upoštevana (203. člen ZOR).