Kazenski zakonik ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena za nobeno konkretno določeno kaznivo dejanje. Zato tudi strožja predpisana kazen ne izključuje uporabe tega instituta, vendar pa morajo biti v takem primeru podane druge, dovolj močne in prepričljive okoliščine, da bi ga sodišče smelo uporabiti.
ZTLR člen 5, 5/1, 5/2, 42, 42/1.ZOR člen 156, 156/1, 156/2. ODZ člen 422.
sosedsko pravo - odstranitev dreves - odstranitev korenin - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastnika - čezmerno otežkočanje uporabe nepremičnine - znatnejša škoda - povrnitev škode - odstranitev škodne nevarnosti - večja škoda
Ob tožbeni trditvi, da korenine smrek, posajenih na zemljiščih tožencev, segajo na zemljišče tožnika in ga izčrpavajo, bi prišla v poštev le uporaba pravnega pravila paragrafa 422 ODZ, ki pa ne daje podlage za zahtevek na odstranitev dreves.
Stvarnopravno varstvo zaradi vznemirjenja lastnikov v obravnavanem primeru ni utemeljeno, ker ni bilo niti zatrjevano, da bi bile nepremičnine tožnikov prizadete čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnin ter glede na krajevne razmere običajna, niti ni bilo ugotovljeno, da bi nastopala znatnejša škoda.
Zahtevek je neutemeljen tudi na podlagi 156. člena ZOR, saj ni ugotovljeno, da bi zaradi smrek in njihovih korenin grozila tožnikom večja škoda.
Glede na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, po katerih je ustanovljena prepoved razpolaganja le zmanjševala vsebino darila, morebitna kršitev prepovedi razpolaganja ne more biti v kavzalni (51. člen ZOR) zvezi z darilno pogodbo.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Tožena stranka izpodbija pravnomočno sodbo, s katero ji je naloženo plačilo zneska 415.000 SIT; vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša torej 415.000 SIT, kar ne presega 1.000.000 SIT, zato revizija v tej zadevi ni dovoljena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pristojnost davčne uprave
Ker je pristojnost Davčne službe za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določena v 2. odstavku 62. člena ZSZ, sklenitev pogodbe med davčno upravo in lokalno skupnostjo ni pomembna.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sklepanje o obstoju begosumnosti mora temeljiti na konkretno izkazanih okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati, da obstoji nevarnost bega. Nanjo ni mogoče sklepati zgolj na podlagi teže kaznivega dejanja in zagrožene kazni.
vojni invalidi - status vojnega invalida - zahteva za priznanje višjega odstotka invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanje - zamuda roka za vložitev zahteve
Glede na čas ugotovljene nove bolezni (1998) in datum vložitve tožnikove zahteve (1998) tožnikove zahteve ni mogoče obravnavati po določbi 2. odstavka 121. člena ZVojI, temveč z uporabo določbe 1. odstavka 96. člena istega zakona. Rok za vložitev zahteve je v tožnikovem primeru začel teči takrat, ko je bila ugotovljena bolezen.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - premoženje pridobljeno s posojili
Nesprejemljivo je revizijsko stališče, da je treba ločevati premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom, od premoženja, ki ga pridobita s posojili. Skupno premoženje zakoncev namreč tvorijo tudi sredstva, ki so pridobljena s posojilom, ali premoženje, ki je bilo ustvarjeno z njegovo pomočjo.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča so osmrtnice po vsebini plačano obvestilo in je stvar uredniške politike, v kakšni obliki se bodo objavljale (z verskimi simboli ali brez). Opustitev objave osmrtnice, skupaj z znamenjem križa, ne predstavlja akta oz. dejanja iz 3.
odstavka 1. člena ZUS. Gre za razmerje med posamezniki in pravno osebo, brez oblastnih elementov, in je za tako razmerje zagotovljeno civilno sodno varstvo.
bivši politični zapornik - odškodnina - višina odškodnine za vsak mesec pretrpljenega nasilja - skupna višina odškodnine
Ker 9. člen ZSPOZ določa, da skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec, ne more presegati višine 2.000.000,00 SIT, tožnik ne more uveljavljati večje odškodnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22623
KZ člen 159, 159/2.ZASP člen 5, 5/1, 5/2-2.ZKP člen 359, 359/1-1.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela - računalniški programi - opis kaznivega dejanja - identiteta med obtožbo in sodbo
Inkriminacija dejanja po 2. odstavku 159. člena KZ ne zahteva, da bi sodišče ugotavljalo (ne)obstoj dovoljenj avtorjev za dajanje avtorskih del v promet.
V primerih, ko so bile množično kršene avtorske pravice velikega števila njihovih imetnikov (sodba ugotavlja, da je obsojenec 268 kupcem prodal CD-ROMe z računalniškimi programi), zadostuje očitek v izreku, da je obsojenec s katalogi ponujal in vsaj 268 kupcem prodal neupravičeno reproducirane računalniške programe. Navajanje slehernega od avtorskih del ali avtorjev v izreku sodbe v takem primeru ni potrebno.
S tem ko je sodišče iz obtožnega predloga izpustilo del opisa, skladno s katerim naj bi obsojenec del protipravne premoženjske koristi pridobil "zaenkrat natančneje neugotovljeni osebi", ni bila kršena identiteta med obtožnim aktom in sodbo. Identiteta obdolženca je namreč po spremembi ostala enaka.
V primeru kaznivega dejanja po 2. odstavku 159. člena KZ bi bila ugotovitev, kolikšno protipravno premoženjsko korist si je obsojenec pridobil na škodo posameznega oškodovanca, potrebna zgolj, če bi sodišče odločalo o njihovih morebitnih premoženjskopravnih zahtevkih.
jezik v postopku - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba dobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - tajno opazovanje - izzvana kriminalna dejavnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - priče - prepoved zaslišanja - zaslišanje sostorilca kot priče - začasen odlog odvzema prostosti osumljene osebe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - obtožba - razlaga obtožbe obdolžencu - glavna obravnava - javnost glavne obravnave - izključitev javnosti
V okviru izvajanja ukrepa tajnega opazovanja in sledenja ter slikovnega snemanja dobljeni dokaz se lahko uporabi tudi zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen, če je sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero je bil odrejen.
Opazovanje določene osebe ne pomeni zgolj opazovanja v trenutkih, ko je vidna, ampak zaznavanje vseh situacij, povezanih z njo, torej tudi njenega položaja (tako tudi tretji odstavek 149.a člena ZKP). Če je ta v objektu, je z njegovim opazovanjem nujno povezano tudi zaznavanje oseb, ki vstopajo ali izstopajo, pri čemer pomeni fotografiranje dokumentiranje zaznanega.
Ugotavljanje, ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, predpostavlja ugotovitev okoliščin, na podlagi katerih je mogoče narediti sklep, da je bila oseba napeljana k storitvi kaznivega dejanja. Ugotavljanje le-teh pa ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Sostorilca ali soudeleženca, zoper katerega je kazenski postopek pravnomočno končan, je mogoče zaslišati kot pričo v kazenskem postopku zoper drugega storilca ali udeleženca.
Pojma nevarnost za življenje in zdravje tretjih oseb iz 159. člena ZKP, ki se nanaša na odloženo ukrepanje policije, in varnost ljudi iz prvega odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa pogoje za odreditev pripora, sta različna: prvo predstavlja konkretno nevarnost, ki v obravnavanem primeru ni nastopila, saj je šlo pri izvajanju navideznega nakupa za nadzorovano dejavnost, pri kateri razstrelivo ni bilo prodano neposrednemu uporabniku. V drugem primeru pa gre za splošno nevarnost, ki ga predstavlja ponavljanje kaznivih dejanj, ki niso pod kontrolo (drugače torej kot pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov), čemur se je mogoče izogniti le z odreditvijo pripora.
Če jasnost zapisa oz. vsebine obtožbe presega obdolženčevo sposobnost njenega dojemanja, nastopi situacija iz četrtega odstavka 321. člena ZKP, ki narekuje tožilcu razlago vsebine obtožnice tako, da jo obdolženec najlažje razume. To pa ne pomeni, da vsaka izjava obdolženca, da obtožbe ne razume, pomeni tudi njeno dejansko nerazumevanje.
Neizključitev javnosti v primerih, ko so za to podani pogoji, predstavlja relativno kršitev določb kazenskega postopka (drugi odstavek 371. člena ZKP).
Če tožnik kot prosilec izredne brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje premoženjskega pogoja (njegovo premoženje presega 20 minimalnih plač), je bila njegova prošnja pravilno zavrnjena.
gozdna zemljišča - promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - odločba ustavnega sodišča
Na podlagi 4. odstavka 47. člena Zakona o gozdovih se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih, če ni z Zakonom o gozdovih drugače določeno. Ker o odobritvi pravnega posla ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.
pripor - podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje pripora
Čeprav je predlog okrožne državne tožilke za podaljšanje pripora v zvezi s pripornim razlogom begosumnosti pomanjkljiv, saj navaja le, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora doslej niso v ničemer spremenile, je sklicevanje na že pravnomočno ugotovljene okoliščine, iz katerih izhaja konkretna nevarnost bega, za obrazložitev predloga za podaljšanje pripora zadostna, še posebej, če se okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora in njegovo podaljšanje med preiskavo niso spremenile.
ZKP ne predvideva možnosti, da bi preiskovalni sodnik dopolnjeval predlog okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora. Vendar ima preiskovalni sodnik možnost podaje samostojnega predloga (glede istega pripornega razloga). Zato ga vrhovno sodišče kot takega pri odločanju o podaljšanju pripora tudi obravnava, ne glede na to, ali ga preiskovalni sodnik poimenuje kot dopolnitev predloga državnega tožilca.
pravica do nadomestila - jamstveni sklad - preživninski zavezanec - položaj stranke v postopku
Preživninski zavezanec ne more imeti položaja stranke v postopku za priznanje pravice do nadomestila le z zatrjevanjem okoliščin, ki se nanašajo na njegovo že določeno preživninsko obveznost.
stroški kazenskega postopka - ustavitev postopka - zahtevek za povračilo stroškov - zagovornik po pooblastilu kot vlagatelj zahtevka
Po določbi 1. odstavka 96. člena ZKP je z ustavitvijo preiskave zoper obdolženko le-ta in ne njen zagovornik po pooblastilu - čeprav je on vložil zahtevek za povrnitev stroškov - upravičena, da iz proračuna dobi povrnjene stroške, ki jih je imela z zastopanjem po zagovorniku.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo - sprememba sodne prakse
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano le tako, da ne privede do različnega obravnavanja oškodovancev pred sodišči zgolj v odvisnosti od večje ali manjše spretnosti in vneme posameznega oškodovanca v prikazovanju obsega in teže posledic, ter tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Upoštevati je treba, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje tožnikovih posledic v primerjavi tudi z bistveno hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Ustaljena sodna praksa vrhovno sodišče veže, za njeno spremembo pa mora biti podan evidenten in utemeljen razlog, saj bi sicer prišlo do neenakega obravnavanja oškodovancev. Dolgoletne ustaljene sodne prakse tudi ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, temveč se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22603
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 372, 372/1-4, 420, 420/2, 424,424/1.KZ člen 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sostorilstvo
Kadar gre v zvezi z opisom kaznivega dejanja za ravnanje, s katerim sodišče izpusti določena dejstva, ker niso dokazana, pri čemer ne pride do sprememb, ki bi posegale v bistvo kaznivega dejanja, ni prekršena identiteta med obtožbo in sodbo.
Ker je obsojenec po opisu storil dejanje v sostorilstvu z mladoletnim M.A., dejstvo, da zoper slednjega ni bil voden kazenski postopek, ne izključuje uporabe instituta sostorilstva po 25. členu KZ, kot to zmotno meni vložnik zahteve. Zato tudi ni podana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP.