vloga, vložena v tujem jeziku - nepopolna in nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - sklep o zavrženju vloge - laična pritožba - nedovoljena pritožba v upravnem sporu - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe
Pritožba je kljub več pozivom oziroma sklepom Upravnega sodišča sestavljena v tujem jeziku. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu izrecno poučen o posledicah, če vložena pritožba ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Kljub navedenemu ni priložil prevoda v slovenskem jeziku.
Ker je pritožba nepopolna, saj je sestavljena v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, prav tako pa ni dovoljena, saj jo je vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00044186
URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10. OZ člen 134. ZPP člen 180.
kolizija ustavnih pravic - metoda praktične konkordance - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - čast in dobro ime - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - prepovedni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka - dopuščena revizija - objava v medijih - poročanje o kaznivem dejanju - kaznivo dejanje nasilja v družini - svoboda izražanja
Povzetek instantno zbranih vaških govoric v spornem članku, ki prikazujejo popačeno sliko o "slabem jabolku" v vasi, ni ničesar prispeval k razpravi o motivih, povodu ali ozadju dejanja in s tem k razumevanju dogodka. Cilj takega navidezno informativnega novinarskega diskurza je s "pikantnimi" podrobnostmi pritegniti bralca oziroma kupca časopisa, zato ne more biti v javnem interesu.
Pri presoji prepoznavnosti osebe se ne uporablja merilo povprečnega razumnega bralca, temveč je odločilno, ali je bila oseba vsaj za del bralstva oziroma naslovnikov prepoznavna. Zadošča, če osebo prepozna določena skupina ljudi, ki je zaradi svojega posebnega védenja o osebi, o kateri se poroča, v položaju, ki ji omogoča prepoznavo.
Zahtevo po oblikovanju konkretnega prepovednega zahtevka je treba razlagati tako, da se ta nanaša na vsebino dejanja, ki ga je treba opustiti, in ne na konkretno formulacijo v posamičnem primeru. Zahtevek je lahko do določene mere pomensko odprt, saj bi sicer toženka svojo obveznost zlahka zaobšla tako, da bi isto sporočilo javnosti posredovala z uporabo drugih izrazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045313
URS člen 33, 67. OZ člen 198. SPZ člen 36.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena pridobitev - verzija - neupravičena uporaba tuje stvari - neupravičena uporaba stanovanja - uporaba stvari v solastnini - uporabnina - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - vrnitev premičnin - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - nedobroverni posestnik - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00045312
ZS člen 113a. OZ člen 6, 6/1, 6/2, 86, 119. ZPotK člen 6. ZVPot člen 23, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost - zavrnitev predloga
ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 55, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 286, 286/3, 286a, 286a/5, 337, 337/1. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - predčasna zapadlost terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazovanje zapadlosti terjatve - izjava o odstopu - vročitev - priporočena poštna pošiljka - dokazilo o oddaji pošiljke - dokaz o vročitvi - nova dejstva in dokazi - dopuščena revizija
Čeprav je v petem odstavku 21.a člena ZIZ, enako kot sta stranki določili v pogodbi, predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, je namen tega določila, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo. To je logično, saj gre za vročanje izven sodnega postopka, pri katerem listina, notarski zapis, pridobi prav posebno značilnost, značilnost neposredne izvršljivosti.
Ni izključeno, da bi lahko upnik tudi z "navadno" (R) priporočeno pošiljko (ne le s priporočeno pošiljko s povratnico ali z osebno vročitvijo) dokazal vročitev ali vsaj to, da se je pošiljka skušala vročiti dolžniku. A dokaza o tem upnik v postopku (vsaj vse do drugega pritožbenega postopka) ni predložil. Predložil je zgolj izpisek iz sprejemne knjige pošte, ki dokazuje, da je pošiljko na pošti oddal z oznako "R" (navadno priporočeno). Izpisek pa ni vseboval sprejemnih številk, na podlagi katerih bi potencialno pošta lahko sledila pošiljki in pojasnila, kaj se je z le to zgodilo.
Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le,...če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Po stališču Vrhovnega sodišča je navedeno v obravnavani zadevi treba razlagati strogo. Prekluzija še vedno zagotavlja tudi koncentracijo sojenja na prvi stopnji. V obravnavani zadevi je imel upnik vse možnosti opraviti poizvedbe na pošti najkasneje, ko je prejel prvi sklep sodišča druge stopnje in se seznanil s stališčem sodišča. Prav tako bi se s presojo novih trditev in izvedbo predlaganih dokazov, predvsem z opravljanjem poizvedb na pošti, nedvomno zavlekel postopek.
Na obstoj izvršilnega naslova v ugovornem postopku pazi sodišče po uradni dolžnosti. S tem, ko je dolžnik zatrjeval, da do razdora pogodbe ni prišlo, saj obvestila ni prejel, je posledično ugovarjal tudi predčasni zapadlosti terjatve in njeni višini. Trditvena podlaga dolžnika, ki jo je podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zadostna.
Zaradi zaščite kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ZVKSES kot lex specialis s svojimi kogentnimi določbami odstopa od ureditve po OZ-u.
Zakonodajalec je pojem "izročitve nepremičnine" zelo konkretizirano ovsebinil. Povezal ga je z več pravnimi dejanji prodajalca, tudi z izročitvijo uporabnega dovoljenja, in ne zgolj s prenosom posesti. Slednje tvori zgolj eno dejanje v celotnem sklopu izpolnitvenega ravnanja.
Vse uveljavljene metode razlage zakonskih besedil pritrjujejo reviziji, da je bila toženka, ker uporabnega dovoljenja do izteka pogodbeno dogovorjenega roka ni pridobila, v zamudi z izročitvijo nepremičnine (četrti odstavek 16. člena ZVKSES).
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - dedič - sposobnost za sodelovanje v postopku - procesna sposobnost dediča
Iz ravnanja sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da sodišči ne bi ves čas postopka ustrezno pazili, da je dedič sposoben za samostojno nastopanje v postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Vprašanje, ali so podani razlogi za izločitev nekaterih, v predlogu poimensko navedenih višjih sodnikov, je mogoče razumeti le kot predlog za njihovo izločitev, o čemer bo, če bo treba, odločal predsednik tega sodišča.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c. OZ člen 149, 150, 153. URS člen 14, 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za dopustitev revizije - nezgodno zavarovanje - prometna nezgoda - trčenje avtomobilista in kolesarja - prispevek oškodovanca - alkoholiziranost kolesarja - vzročna zveza - zavrnitev predloga
ZPP člen 339, 339/2-8, 370, 370/1-1, 370/1-2. URS člen 22, 23, 25.
nepravdni postopek - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zavrženje predloga - sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev predloga - ugodnejša odločba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - kršitev ustavnih pravic - dopuščena revizija
Predlagateljica je bila s pritožbeno odločitvijo, temelječi na vsebinskih razlogih, prikrajšana za pravico do korektnega sodnega varstva, obenem pa je pritožbeno sodišče preseglo meje preizkusa sklepa prve stopnje, ki v izreku ni vseboval vsebinske odločitve o zahtevku. Onemogočeno ji je bilo, da bi lahko vsebinske razloge sodišča druge stopnje učinkovito izpodbijala s pritožbo oziroma se do njih vsebinsko opredelila ter ji je bila s tem onemogočena vsebinska presoja predloga v okviru zakonsko določenega dvostopenjskega postopka (tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic oz. pravice do izjave iz 22. člena URS).
ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 355, 354, 354/2, 355, 355/1, 357a, 357a/1, 357a/2. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.
ugoditev pritožbi - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - test sorazmernosti
Pravice do pritožbe ne gre razumeti tako, da je vsaka ugotovitev dejstev ali vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč, ali celo, da lahko velja šele, če se dve sodišči strinjata z njo. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh inštancah in da jo o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Le če pravega sojenja na prvi stopnji ni bilo, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh inštancah sojenja. Sodišče mora torej opraviti test sorazmernosti pri oceni razmerja med varstvom pravice do pritožbe in varstvom drugih ustavnih pravic. Sodišče druge stopnje takšnega tehtanja niti ni opravilo, temveč je zgolj navrglo, da bi poleg tega pritožbeno sodišče v nasprotnem primeru (torej, če izpodbijane sodbe ne bi razveljavilo) prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar pa ni namen določbe 354. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta pravice do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Sodišče druge stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in o vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje obrazložilo s prepisom dela zakonske določbe 355. člena ZPP, s tem da bi se dejstva, ali je šlo za spremembo delodajalca, prvič ugotavljala na pritožbeni obravnavi in s tem, da sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ni opravilo pravdnih dejanj in obravnavalo spornih vprašanj (ki sicer v izpodbijanem sklepu niso konkretizirana), na katera je sodišče druge stopnje opozorilo v svojem prejšnjem razveljavitvenem sklepu (v prejšnjem razveljavitvenem sklepu sicer ni bilo pojasnjeno, katera pravdna dejanja mora sodišče prve stopnje v novem sojenju opraviti).
Sodišče prve stopnje se je do vprašanja spremembe delodajalca opredelilo, prav tako pa se je opredelilo do drugega spornega vprašanja (ali delo tožnice sedaj opravljajo druge delavke).
Ker sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo drugih konkretnih razlogov, zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi na pritožbeni obravnavi sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov (sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze z izjemo poizvedb o višini tožničinega denarnega nadomestila, ki ga je prejela za primer brezposelnosti) in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZJU člen 22, 22/3, 147, 149, 149/1, 149/2.. ZODPol člen 67, 67/1, 67/2, 67/6.. ZNZ člen 94. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 24.
začasna napotitev - začasna razporeditev - policist - razporeditev v drug kraj - kolektivna pogodba
Specialna zakonodaja je v času sprejetja KPND poleg pojma razporeditve že poznala tudi pojem začasne napotitve, ki je vsebinsko zelo podoben pojmu začasne napotitve, kot ga ureja 67. člen ZODPol. Kljub temu ga KPND niti pojmovno niti vsebinsko ni vključila v besedilo določbe 24. člena. Zato v primeru začasne napotitve uslužbenca policije v drug kraj, območje ali področje dela, skladno s prvim odstavkom 67. člena ZODPol zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, ne veljajo omejitve iz 24. člena KPND
ZDR-1 člen 89, 89/1, 118. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
zavrnitev predloga - vodilni delavec - predlog za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena niso podani. Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.