ZPP člen 78, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 224, 224/2, 245, 386.
osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prenos pooblastil na upravitelja – pravdna sposobnost – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – terjatev iz naslova odškodnine – stečajna masa – odobritev stečajnega upravitelja – zavrženje tožbe – domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti
Terjatev iz naslova odškodnine, ki jo tožnik uveljavlja v konkretnem pravdnem postopku, v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP sodi v tožnikovo stečajno maso. Zato ima stečajni upravitelj na podlagi 78. člena ZPP v zvezi s 245. členom in 386. členom ZFPPIPP položaj tožnikovega zakonitega zastopnika. To pomeni, da mora stečajni upravitelj odobriti tožnikovo tožbo. Stečajni upravitelj tožnikove tožbe ni odobril, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081641
OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171, 185. KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCP člen 93, 93/1. ZPP člen 14.
prometna nesreča – vožnja v prepovedano smer – avtomobil – kolesar – električno kolo – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – huda telesna poškodba – zlom golenice – zlom rebra – zlom ključnice – zvin gležnja – soprispevek – nevožnja ob skrajnem desnem robu – operativno zdravljenje ključnice – povrnitev nepremoženjske škode – izpovedba, objektivizirana z mnenjem izvedenca – zmanjšanje življenjske aktivnosti – sedeče delo v pisarni – omejena gibljivost kolena – neto znesek – bruto izgubljeni zaslužek – prispevki
Pretežni delež odgovornosti je potrebno pripisati zavarovanki tožene stranke zaradi njene vožnje v nedovoljeno smer, ki pomeni hudo kršitev cestnoprometnih pravil, in je okoliščina, da je tožnik z motornim kolesom vozil čez namišljeno sredino cestišča, namesto po svoji desni strani cestišča, manj obremenilna.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je z odmerjenim zneskom odškodnine 12.000,00 EUR v telesnih bolečinah in nevšečnostih zaobseženo tudi operativno zdravljenje ključnice oziroma njegove posledice.
ZASP člen 31, 81, 146, 147, 156, 157. ZKUASP člen 45.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – nadomestilo za uporabo avtorskih del – male glasbene pravice
Tarifa iz Pravilnika 1998 je po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča pravnoformalno pridobila naravo veljavnega skupnega sporazuma glede na prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B. Tarifa za uporabo avtorskih del določa višino in način izračunavanja avtorskega honorarja ali nadomestila, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije, pri čemer se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne, in sicer, dokler Svet za avtorsko pravo s pravnomočno odločbo ne odloči drugače.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072619
ZOR člen 308, 324, 324/1, 324/2, 352, 361. ZLPP člen 44, 47, 47/1, 47/2, 47/3. ZPP člen 184, 185, 185/1.
povrnitev denarnih vlaganj – posojilna pogodba – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – pogodba o nadomestni izpolnitvi – novacija – prenovitev – učinki razveljavitve – ničnost – povračilni zahtevki – kondikcija – samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev – pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov – pogodba o ureditvi in realizaciji prevzetih pravic in obveznosti – sprememba tožbe
Če je pogodba o prenovitvi razveljavljena, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala. Posledice ugotovitve ničnosti Ureditvene pogodbe so smiselno enake tistim, ki jih ureja 352. člen ZOR pri prenovitvi.
Z ugotovitvijo ničnosti Ureditvene pogodbe je obveznost iz SAS oživela. To je „obveznost vrniti vrednost združenih sredstev“. Temelj vtoževane terjatve je zato pogodbeni in razmerje, kot je opredeljeno v SAS, je posojilno razmerje.
Povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe.
Nastanek terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja. To pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njenega nastanka.
Pravilo iz 361. člena ZOR je treba razlagati v smislu, da začne zastaranje teči, ko se rodi tožba. Pri tem je osnovno vodilo pravilo, da mora sodišče pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da ne omeji pretirano ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago.
Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
Ker med prvo tožnico in toženo stranko ni prišlo do sporazumne ureditve razmerij, tožeča stranka lahko s tožbo zahteva od tožene stranke vračilo vrednosti vloženih sredstev v toženo stranko, tako kot je zahtevala, saj plačilo denarnega zneska predstavlja enega izmed možnih načinov izpolnitve obveznosti tožene stranke po SAS, še zlasti, ker so imela vložena sredstva pravno naravo posojila. Tožba na sklenitev pogodbe, ki bi urejala pogoje, način in roke vračanja združenih sredstev po SAS, v danem primeru za prvo tožnico zato ni edini možen način uveljavitve sodnega varstva.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 111.
izvršilni naslov - notarski zapis - odpoklicna pravica - odstopna pravica - razveza pogodbe - predčasna zapadlost - predčasna dospelost
Odpoklicna pravica (upravičenje) je pravica, ki daje imetniku (odpoklicnemu upravičencu) pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko določenega pravnega razmerja, povzroči (predčasno) dospelost obveznosti druge stranke iz tega pravnega razmerja, zato upnik ni izgubil izvršilnega naslova za zamudne obresti z dogovorjeno 50 % povečano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti od glavnice.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085976
ZOR člen 202. KZ 183, 183/2. ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/2, 282, 286b.
povrnitev nepremoženjske škode – spolni napad na otroka – spolni napad na mladoletno osebo – duševna manjrazvitost – odmera odškodnine – zadoščenje v posebnih primerih
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru ponavljajočih se spolnih zlorab mladoletne (12-14 let stare) osebe, ki je duševno manj razvita.
V obravnavanem primeru Escrow pogodba z dne 24. 12. 2009 ne vsebuje določb o (prenehanju) tožnikove obveznosti. To pa pomeni, da je tožnik za sprejeto obveznost kot sodolžnik še naprej odgovarjal tako, kot se je zavezal s Pogodbo o pristopu k dolgu z dne 24. 7. 2008 in Escrow pogodbo z dne 27. 8. 2008. Gre za položaj iz drugega odstavka 395. člena in ne za položaj iz prvega odstavka 398. člena OZ. S sklenitvijo novih pogodb o zavarovanju, ki niso izrecno določale, da se z njimi nadomešča zavarovanje, h kateremu se je kot sodolžnik zavezal tožnik oziroma niso določale, da zaradi njih zavarovanje tožeče stranke preneha, tožnikova obveznost ni prenehala.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – plačilo sodne takse – upravičen razlog za zamudo – sesutje računalniškega sistema
Pritožnici se je pred iztekom roka za plačilo sodne takse za pritožbo „sesul“ računalniški sistem, zato je sodno takso prek spleta plačala dva dni po njenem izteku. Verjeti je, da družba gotovinsko ne posluje, a splošno znano je, da poleg navedenih obstajajo še drugačni načini plačil, npr. ustni/osebni nalog banki za elektronsko plačilo. Zakaj pritožnica predzadnji (ko se je pokvaril računalnik) in zadnji dan roka plačila ne bi mogla izvesti na tak način, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla. Tak predlog je torej očitno neutemeljen.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravica radiodifuzne retransmisije – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – male glasbene pravice – avtorski honorar – višina avtorskega nadomestila – višina tarife – običajno nadomestilo – minimalni avtorski honorar – skupni sporazum – Pravilnik 1998 – Memorandum – tarifni sporazum – začasna tarifa
Res je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-165/03-18 z dne 15. 12. 2005 razveljavilo prvi odstavek poglavja II-javno oddajanje – tarife, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo, presplošna. V ostalem delu II poglavja (drugi in tretji odstavek) pa tarifa ni bila razveljavljena, zato je prvostopenjsko sodišče kot veljavno in dovolj določno ter primerno za izračun avtorskega nadomestila uporabilo določbo 7. točke drugega odstavka tega poglavja tarife, ki določa minimalen avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 42,00 SIT oziroma sedaj 0,175 EUR po naročniku mesečno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081238
OZ člen 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 9.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - hipotetična presoja posledice nepristopa odvetnika na narok - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravno priznana škoda - izključitev zavarovalnega kritja zaradi naklepnega ravnanja odvetnika
Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).
V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.
izvršba na denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - rubež terjatve - prenos v izterjavo - obseg rubeža terjatve - rubež nezapadlih terjatev - najemnina
Predmet rubeža in prenosa so lahko tudi nezapadle terjatve. To je mogoče sklepati iz prvega odstavka 120. člena ZIZ, ki s prenosom terjatve v izterjavo daje upniku pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel. Upnik je v predlogu z dne 11. 3. 2015 navedel in opredelil, za katero denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika gre (denarno terjatev dolžnika, ki jo ima do tretjega po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013, dodatku št. 1 z dne 18. 12. 2013 ter št. 2 z dne 5. 9. 2014, predložil je pogodbo in dodatka, iz katerih izhaja terjatev in njena višina, prav tako je opredelil višino svoje terjatve, za poplačilo katere je predlagal nadaljevanje izvršbe s tem sredstvom izvršbe in na ta predmet izvršbe ter tako izpolnil vse zahteve za izdajo sklepa o prenosu).
OBLIGACIJSKO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET - KOMUNALNA DEJAVNOST
VSM0023119
ZJC člen 3, 3/2, 5, 5/1, 8. ZVCP-1 člen 27, 27/1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 28, 30.
Po oceni sodišča druge stopnje je tožničin soprispevek k nastanku prometne nezgode, ko hitrosti svoje vožnje ni prilagodila razmeram na cesti, enak prispevku zavarovanke toženke zaradi opustitve dolžnega ravnanja (preprečitve poledice na vozišču z ustrezno izvedbo ukrepov - posipavanjem).
Ne obstaja dolžnost sodišča, da se opredeli do prav vseh dejstev in vseh dokazov v postopku, temveč le do tistih, ki so po oceni sodišča pravno relevantni.
Res za oblikovalni tožbeni zahtevek velja enoletni prekluzivni rok, vendar bi bili tožeči stranki prikrajšani za sodno varstvo, če jima ne bi bila dana možnost, da zahtevek prilagodita sedaj uveljavljeni sodni praksi. V čem pravica tožene stranke, ki se je v okviru pravne varnosti in zaupanja v pravo zanesla na pozitivno pravo, ne bi bila varovana, tožena stranka konkretno ne pojasni. V času vložitve tožbe oziroma odgovora na tožbo je bilo toženi stranki jasno, da tožeči stranki zahtevata pravno varstvo z jamčevalnim zahtevkom za znižanje kupnine in je tak način sodnega varstva z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka sodna praksa dopuščala, zato se tudi po spremembi sodne prakse s hkratnim uveljavljanjem oblikovalnega zahtevka pravni položaj tožene stranke ni v ničemer spremenil. Gre namreč le za način uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine.
ugovor zoper sklep o izvršbi - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete
Omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja predstavlja materialnopravni ugovor, ki ga ni mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku, če je do prehoda obveznosti in do vstopa dolžnika v zapustnikovo razmerje prišlo že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov in se izvršilni naslov glasi na tega dolžnika (ne pa na zapustnika).
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 261, 261/2, 262, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 550, 550/1. ZD člen 110, 110/1.
izročilna pogodba – presoja odplačnosti pogodbe – odmena za opravljene in bodoče storitve – zaslišanje strank – zavrnitev predloga za zaslišanje stranke – vnaprejšnja dokazna ocena – vabljenje stranke po pooblaščencu – zavrnitev dokaznih predlogov – nerelevantna dejstva
Ker se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, šteje, da je vabilo stranki vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu (drugi odstavek 261. člena ZPP), je očitek, da prva toženka ni bila vabljena na zaslišanje, ki ga je sodišče izvedlo 4. 2. 2016 (in ne 11. 3. 2016), neutemeljen. Ker je prva toženka svoj izostanek z naroka dne 4. 2. 2016 opravičila le z navedbo o terminski neustreznosti naroka, sočasno pa sama podatkov o tem, kdaj bo v Sloveniji, ni posredovala, niti ni predlagala izvedbe zaslišanja preko video konference, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaslišalo le ostale stranke. Ker je nosilni razlog za opustitev zaslišanja prve toženke torej v tem, da je slednja zaslišanje sama onemogočila in ne v oceni sodišča, da njena izpovedba ne bi vplivala na izid postopka, pritožnik tudi s trditvijo, da gre za prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, ne more uspeti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081681
OZ člen 239. SPZ člen 73, 74, 75, 99, 99/2. ZGos člen 1, 1/2. ZOdvT tarifna številka 3100.
odškodnina iz naslova prepovedanih imisij – poslovna odškodninska odgovornost - gostinska dejavnost – pogodbena zaveza za neopravljanje gostinske dejavnosti – hrup – kuhinjske vonjave – prepovedane imisje – stroški postopka – združitev zadev v enotno obravnavanje – nagrada za postopek
Sodišče je verjelo tožniku, da so v njegovo stanovanje vdirali hrup in kuhinjske vonjave, upoštevalo pa je, da gre za prostore v starem mestnem jedru, kjer se pogosto odvijajo razni družabni, pa tudi promocijski dogodki, kot so bili tudi konkretni, ki se lahko odvijajo tudi še ponoči in ki povzročajo določen hrup, da gre v tem območju za stare stavbe, ki nimajo vse betonskih plošč med posameznimi etažami (tudi ne stavba v kateri so sporni poslovni prostori in tožnikovo stanovanje), tako, da prehajanje zvokov in raznih vonjav v sosednje prostore (tudi zgornje ali spodnje) ni nekaj neobičajnega, da se je kuhalo za največ 12 ljudi in je torej šlo za kuhinjske vonjave, ki jih je mogoče primerjati z večjim gospodinjstvom, upravičeno pa tudi trajanje motenj in v posledici pravilno in zakonito odločilo, da glede na splošne okoliščine bivanja v starem mestnem jedru, pa tudi glede na konkretne okoliščine v spornem obdobju, ni šlo za prekomerne in s tem prepovedane imisije.
ZPP člen 79, 82, 82/2, 82/2-4, 83, 339, 339/2, 339/2-14.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – neznano prebivališče – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – pravica do izjave – zaslišanje stranke – trditveno in dokazno breme
Po določilu 83. člena ZPP ima začasni zastopnik v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik pa ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela stranka (79. člen ZPP).
ugotovitev obsega zapuščine – terjatev do zapuščine – denarna sredstva – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki je predmet pritožbenega izpodbijanja, je odvisna od vprašanja, komu so pripadala denarna sredstva, ki so bila v trenutku smrti zapustnice vezana na njeno ime. Čigava so bila ta denarna sredstva, je bilo v obravnavani zadevi sporno.
Dolžnost toženca (etažnega lastnika) bi bila, da takoj omogoči dostop do njegovih prostorov zaradi sanacije okvare, zato je odgovoren za nastalo škodo zaradi iztekanja vode, ki se odraža v razliki med predhodno porabo vode po posameznih mesecih in dejansko povišano porabo zaradi iztekanja vode.
Toženec vstopa v stanovanje zaradi ugotovitve lokacije in potrebnih del ni upravičen pogojevati z vnaprejšnjo pisno zavezo solastnikov in ga to odgovornosti za nastalo škodo ne razbremenjuje.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080219
URS člen 26. ZIZ člen 67, 67/1, 95, 95/1, 133a, 133a/3, 180, 180/1, 192, 192/1, 194, 194/2, 265. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 190, 190/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje državnega organa – protipravnost ravnanja sodnika – izvršba na denarna sredstva – ustavitev izvršbe – preplačilo izvrševane terjatve – premoženjska škoda – nasprotna izvršba
Država ni odgovorna za ravnanje izvršilnega sodišča, ki po delnih plačilih dolžnika (te je sicer vročalo upnici, ki je vlagala delne umike izvršbe in sodišče je izdajo ustrezne sklepe o ustavitvi postopka) ni sproti preverjalo, kolikšna je še odprta terjatev upnice do dolžnika ter je (ker je v imenu dolžnika zanj plačevala tudi tretja oseba) zato prišlo do preplačila izterjevanega dolga.