ZVEtL člen 6, 13, 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – vročitev prijave udeležbe upravnika drugim udeležencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Obe pritožbi pravilno navajata, da je bilo nepravilno ravnanje sodišča, ki je prijavo udeležbe upravnika (pravilno: etažnih lastnikov) stavbe pritožnikom vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, odločitev pa je oprlo na enostranske navedbe upravnika (oziroma etažnih lastnikov, ki jih upravnik zastopa). S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL.
Ker udeleženec D. D. glede dela št. 6, t.j. dela stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži, (ki je kot splošni skupni del določen v točki II.d izreka sklepa) primernega pravega naslova za pridobitev lastninske pravice na tem delu ni izkazal, je sodišče pravilno odločilo, da gre za splošni skupni del stavbe.
prekinitev postopka – razlogi za prekinitev postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem vložitev izrednega pravnega sredstva ni razlog za prekinitev postopka. Predmetni postopek ni in ne sme biti nobena izjema.
Dolžnost toženca (etažnega lastnika) bi bila, da takoj omogoči dostop do njegovih prostorov zaradi sanacije okvare, zato je odgovoren za nastalo škodo zaradi iztekanja vode, ki se odraža v razliki med predhodno porabo vode po posameznih mesecih in dejansko povišano porabo zaradi iztekanja vode.
Toženec vstopa v stanovanje zaradi ugotovitve lokacije in potrebnih del ni upravičen pogojevati z vnaprejšnjo pisno zavezo solastnikov in ga to odgovornosti za nastalo škodo ne razbremenjuje.
zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje stranke – nepotreben dokaz – pavšalno prerekanje navedb nasprotne stranke – pravni interes za pritožbo – uspeh v pravdi – manjkajoča opravilna številka sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota – popravni sklep
Ker tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, katere je ta po ugovoru podala v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožene stranke. Tožeča stranka pa je v zadostni meri dokazala svoje trditve in zadostila trditvenemu bremenu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060438
ZPP člen 181, 181/2, 339. OZ člen 82, 82/2, 557, 557/1, 557/2. SPZ člen 17, 92. ZD člen 117.
lastninska tožba – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – vrnitev premičnin – dajatvena tožba – ugotovitveni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo – pogodba o dosmrtnem preživljanju – opredelitev premičnin v pogodbi o dosmrtnem preživljanju – pritikline – premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin – druge premičnine – vrnitev premičnin, pritiklin – glavna stvar in pritikline
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju postane preživljalec s smrtjo preživljanca lastnik nepremičnin, ki so navedene v pogodbi, in lastnik pritiklin teh nepremičnin, čeprav niso navedene v pogodbi.
vmesna sodba - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - delo policista - zasledovanje osumljenca - eksplozivni tek - poškodba pri padcu na cestišču
V konkretnem primeru so podane takšne okoliščine, da je eksplozivni tek tožnika za pobeglim A. A. po Celovški cesti mogoče smatrati kot delo s povečano nevarnostjo. Pobeg A. A. je bil nenaden, tožnik je bil za bežečim A. dolžan teči, tožnik je tekel zelo hitro. V času dogodka je bilo na Celovški cesti toliko vozil, da je to vplivalo na tožnikov tek oziroma šprint za A. A. Vozila so namreč vozila po vseh pasovih eno za drugim, razdalja med njimi je bila za par vozil, vozila so v okviru dovoljene hitrosti 60 km/h. Tek A. A. in tožnika je bil v bistvu šprint, tekla sta zelo hitro oziroma eksplozivno, najbolj, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Dejstvo tekočega prometa po štiripasovnici, torej takšnega števila vozil, da je bil šprint čez cesto nevaren, omejene vidljivosti pri teku in dolžnost hitrega reagiranja so povzročili, da tožnik pozornosti ni mogel usmeriti v podlago, saj je gledal ubežnika in se umikal bližajočim se vozilom, površine ni imel pod nadzorom, zato je prišlo do padca, poškodb in škode.
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so prehodi za pešce (in tudi parkirišča) v garažni hiši zgrajeni v skladu s standardi, gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Prehod za pešce, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, spada v razred zelo varnih. V času škodnega dogodka se je čiščenje tal v garažni hiši izvajalo s sekcijskim pometanjem parkirne hiše, ki je bilo v celoti opravljeno v petih dneh, površine pa so se tudi dnevno pregledovale pred pričetkom obratovanja. S tem je toženka zadostila dolžnemu ravnanju oziroma standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Od toženke bi bilo pretirano zahtevati, da po začetku obratovanja izvaja še kontrolne obhode.
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/2, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe – pomanjkanje pravnega interesa – ugovor tretjega v izvršilnem postopku – ugovor dolžnika – pogoji za vložitev tožbe – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega – časovne meje pravnomočnosti – zadnja glavna obravnava
Gola vložitev ugovora tretjega tožnici ne daje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Za ugotovitveno tožbo “po posebnih predpisih“, kakršen je tudi ZIZ, res ni treba izkazovati pravnega interesa, morajo pa biti izpolnjeni pogoji, ki jih za vložitev tožbe določajo ti predpisi. V primeru tožbe za nedopustnost izvršbe je ta predpis ZIZ. Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ, je preuranjena, pogoj za vložitev ugotovitvene tožbe iz drugega odstavka 181. člena ZPP torej ni podan.
Tožnica kot dolžnica ne more vložiti ugovora tretjega in tako tudi ne tožbe na nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085976
ZOR člen 202. KZ 183, 183/2. ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/2, 282, 286b.
povrnitev nepremoženjske škode – spolni napad na otroka – spolni napad na mladoletno osebo – duševna manjrazvitost – odmera odškodnine – zadoščenje v posebnih primerih
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru ponavljajočih se spolnih zlorab mladoletne (12-14 let stare) osebe, ki je duševno manj razvita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060444
OZ člen 92, 131, 131/1, 198. ZD člen 128. ZPP člen 7, 212.
doplačilo domske oskrbe – neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – nesklepčnost tožbe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravnoposlovna pridobitev – občina – odločba CSD – povrnitev sredstev, doplačanih za domsko oskrbo, od preživljalca – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – predmet dedovanja – neveljavnost pogodb – uveljavljanje ničnosti – ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju – vezanost sodišča na trditveno podlago – odškodninski zahtevek – podlage za odgovornost – protipravnost ravnanja
Tožeča stranka je ves čas postopka na prvi stopnji in še tudi v pritožbi navajala, da povrnitev plačanih zneskov (skupaj z obrestmi) zahteva na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Prav ima sodišče prve stopnje, da taka tožba ni sklepčna. Za uspeh z zahtevkom iz naslova neupravičene pridobitve mora tožeča stranka dokazati, da je prikrajšana zaradi neutemeljenega premika premoženja, tožena stranka pa je zaradi tega premika premoženja okoriščena (splošno pravilo - 190. člen OZ). Premik premoženja, s katerim je prišlo do prikrajšanja tožeče stranke, je (do)plačilo stroškov domske oskrbe A. A. Za ta premik premoženja obstaja pravna podlaga – odločbe CSD, ki tožeči stranki nalagajo ta plačila. Obogatitev toženca pa naj bi bila v tem, da je po smrti A. A. postal lastnik nepremičnin, ki so predmet Pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Toženec je torej premoženje, s katerim naj bi se okoristil, pridobil s pravnim poslom. Pravno poslovna pridobitev premoženja pa izključuje uporabo pravil o neupravičeni obogatitvi. Ne zmanjšanje premoženja tožeče stranke ne zvečanje premoženja toženca vse dokler obstoji pravna podlaga za tak prehod premoženja, nista nedopustna.
vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - zavrženje predloga - pouk o pravnih posledicah stečajnega postopka - nepopoln predlog
Po tistem, ko je dolžnik podpisal zapisnik, je bil upravičeno prepričan, da njegov predlog vsebuje vse, kar je potrebno za meritorno odločitev o njegovem predlogu. Za sestavo tako okrnjene vloge, kakršno predstavlja zapisnik sodišča z dne 26. 10. 2016, pa ZFPPIPP ne daje pravne podlage, ker ni v skladu s 383.a členom ZFPPIPP.
lastninska pravica na nepremičnini – obnova stanovanjske hiše – sprememba identitete nepremičnine – nova stvar – prekluzija – prepozno predloženi dokaz – načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo posnetkov aerosnemanja, saj so bili predloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, tožena stranka pa tudi ni izkazala, zakaj posnetkov ni mogla pridobiti in predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP). Ravnanje sodišča, ki brez upravičenega razloga upošteva prepozne navedbe in dokaze strank, pomeni bistveno kršitev postopka. Naknadno navajanje dejstev in dokazov omogoča le pogoj nekrivde, ki pa je tožena stranka niti ne uveljavlja. Zato tožena stranka prekluzije glede navajanja dokazov ne more obiti s sklicevanjem na materialno resnico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072619
ZOR člen 308, 324, 324/1, 324/2, 352, 361. ZLPP člen 44, 47, 47/1, 47/2, 47/3. ZPP člen 184, 185, 185/1.
povrnitev denarnih vlaganj – posojilna pogodba – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – pogodba o nadomestni izpolnitvi – novacija – prenovitev – učinki razveljavitve – ničnost – povračilni zahtevki – kondikcija – samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev – pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov – pogodba o ureditvi in realizaciji prevzetih pravic in obveznosti – sprememba tožbe
Če je pogodba o prenovitvi razveljavljena, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala. Posledice ugotovitve ničnosti Ureditvene pogodbe so smiselno enake tistim, ki jih ureja 352. člen ZOR pri prenovitvi.
Z ugotovitvijo ničnosti Ureditvene pogodbe je obveznost iz SAS oživela. To je „obveznost vrniti vrednost združenih sredstev“. Temelj vtoževane terjatve je zato pogodbeni in razmerje, kot je opredeljeno v SAS, je posojilno razmerje.
Povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe.
Nastanek terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja. To pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njenega nastanka.
Pravilo iz 361. člena ZOR je treba razlagati v smislu, da začne zastaranje teči, ko se rodi tožba. Pri tem je osnovno vodilo pravilo, da mora sodišče pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da ne omeji pretirano ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago.
Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
Ker med prvo tožnico in toženo stranko ni prišlo do sporazumne ureditve razmerij, tožeča stranka lahko s tožbo zahteva od tožene stranke vračilo vrednosti vloženih sredstev v toženo stranko, tako kot je zahtevala, saj plačilo denarnega zneska predstavlja enega izmed možnih načinov izpolnitve obveznosti tožene stranke po SAS, še zlasti, ker so imela vložena sredstva pravno naravo posojila. Tožba na sklenitev pogodbe, ki bi urejala pogoje, način in roke vračanja združenih sredstev po SAS, v danem primeru za prvo tožnico zato ni edini možen način uveljavitve sodnega varstva.
ugotovitev obsega zapuščine – terjatev do zapuščine – denarna sredstva – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki je predmet pritožbenega izpodbijanja, je odvisna od vprašanja, komu so pripadala denarna sredstva, ki so bila v trenutku smrti zapustnice vezana na njeno ime. Čigava so bila ta denarna sredstva, je bilo v obravnavani zadevi sporno.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika
Ali je bil začasni zastopnik tožencu postavljen zato, ker ni znano njegovo prebivališče (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP), ali zato, ker se nahaja v tujini, pa se mu ni mogla opraviti vročitev (5. točka drugega odstavka 82. člena ZPP), za presojo izpodbijane odločitve ni relevantno. Ne glede na razlog postavitve začasnega zastopnika ima ta v postopku, v katerem je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vse dokler stranka, kateri je postavljen, ali njen pooblaščenec, ne nastopi pred sodiščem (83. člen ZPP).
dedni naslov – pisna oporoka pred pričami – oporočno dedovanje – nujni delež – nujni dediči – kdo so nujni dediči
V obravnavanem primeru gre za oporočno dedovanje. To pa je lahko omejeno le z ustanovo nujnega deleža. Oporočitelj namreč ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja. Del zapustnikovega premoženja, ki ga morajo dobiti te osebe, je nujni delež.
predlog za odlog plačila sodne takse – res iudicata – ne bis in idem – zavrženje predloga
Obravnavanje predloga za odlog plačila sodne takse po že pravnomočni odločitvi o delni oprostitvi plačila sodne takse ter dovolitvi obročnega plačila zmanjšanega obsega plačila sodne takse.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča – zahtevek za umik spornih člankov in objavo sodbe – ista pravna podlaga – neposlovna odškodninska odgovornost – isto dejansko stanje – objava spornega članka – predlog za izdajo začasne odredbe
Uveljavljani zahtevki izhajajo iz identičnega dejanskega stanja (objave spornega članka) in se opirajo na enako pravno podlago (pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti), zato je treba uporabiti uporabiti določbo prvega odstavka 41. člena ZPP po kateri se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080202
SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1.
uporaba solastne stvari – stanovanje – pravni položaj nedobrovernega posestnika – neupravičena pridobitev – uporabnina
Toženec ni imel pravice do izključne uporabe stanovanja, zato je dolžan plačati tožnici uporabnino (kot stvarnopravno reparacijo), sorazmerno njenemu takratnemu polovičnemu deležu na stanovanju.
Res je, da bi moralo sodišče po umiku tožbe v delu primarno uveljavljanega tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila praviloma glede tega izdati sklep o ustavitvi postopka, a ob neposrednem učinku izjave o umiku tožbe in deklaratorni naravi sklepa sama opustitev izdaje navedenega sklepa še ne predstavlja relativne bistvene kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost končne odločitve.
Grožnja, čeprav huda, zavržna in v nasprotju z moralo, je izpodbojni razlog. Glede na to, da je grožnja kot taka vedno nemoralna, bi ob sledenju toženčevi pritožbeni tezi, vedno privedla do ničnosti pogodbe, posebna ureditev grožnje in predvidene sankcije zanjo v jasni določbi 45. člena OZ pa bi bila odveč.